Piše: Vida Kocjan
V letih po največji svetovni zdravstveni krizi (covid-19) je bila Slovenija med najbolj stabilnimi in uspešnimi gospodarstvi v EU. Zadnja leta Golobove vlade pa kažejo na potrebo po strukturnih reformah, to je davčni razbremenitev dela, produktivnosti in investicijah, kar poudarjajo tudi v GZS, Gospodarskem krogu in mednarodnih institucijah. Slovenija namreč razvojno nazaduje.
Davki in prispevki so se pod Golobom povečali za 3,2 odstotne točke, zato Slovenija potrebuje odločno razvojno in konkurenčno gospodarsko politiko in ne to, kar imamo danes.
Napačne vladne politike
Gospodarsko stanje v Sloveniji v letu 2025 je bilo razmeroma šibko v primerjavi z dolgoletnim povprečjem in pričakovanji v začetku leta. Gospodarska rast (BDP) je bila nižja od napovedi spomladi 2025.
Leta 2025 sta gospodarsko aktivnost podpirala gradbeništvo in potrošnja gospodinjstev, vendar sta bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti in izvoz šibkejša. Javni sektor je po številu zaposlenih prehitel predelovalne dejavnosti, kar kaže na neravnovesje med zasebnim in javnim sektorjem. Fiskalni svet opozarja, da je delež javnega dolga Slovenije v zgornji polovici EU (10. mesto od 27), a likvidnostna rezerva ostaja blažilnik tveganj. Med izzivi ali dejavniki, ki otežujejo delovanje, izstopajo nizka rast produktivnosti, pomanjkanje delavcev, geopolitične negotovosti in visoke cene energije, ki zavirajo industrijski razvoj. Mednarodni monetarni sklad (IMF) in Banka Slovenije opozarjata, da bo nizka produktivnost omejila rast BDP.
V zadnjih 12 mesecih je gospodarstvo izgubilo 7.360 delovnih mest, medtem ko je javni sektor pridobil 4.308 novih zaposlitev, kar kaže na neravnovesje in potencialno krizo.
Opozorila gospodarstvenikov in pričakovanja
Gospodarstveniki so v zadnjih tednih izrazili močna opozorila, predvsem glede vladnih ukrepov, ki povečujejo obremenitve podjetij.
Ostre so kritike zaradi dviga minimalne plače na 1.482 evrov bruto (15,97 odstotka višje kot lani), ki bo povečal stroške delodajalcev za dobrih 11 odstotkov. Gre pa pri tem za prvi bruto, drugi bruto, kar je končni strošek delodajalca, bo znašal okoli 1.730 evrov. O tem se v javnosti ne govori. Višji bodo tudi dodatki (regresi in podobno). Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pri tem opozarja, da to dodatno bremeni podjetja, saj ni davčnih razbremenitev, kar lahko vodi v manj investicij, zapiranje podjetij in nižjo konkurenčnost. Dodatno so izpostavljena tveganja zaradi nestabilnosti (spremembe obdavčitev, birokracija), visokih cen energije in geopolitičnih razmer (npr. carine ZDA, vpliv Nemčije).
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je znižala napoved gospodarske rasti v Sloveniji. Podjetniki opozarjajo na krizo: manj investicij, manj tujih neposrednih naložb, množično zapiranje statusov samostojnih podjetnikov (s.p.-jev). Razlog za slednje sta neustrezna davčna politika in omejitev ponovnega odpiranja za 5 let. Brezposelnost narašča – v zadnjem letu s 3,5 na 5 odstotkov.
Škodljiv predvolilni populizem
Janez Janša, predsednik SDS, dosedanji večkratni predsednik vlade in najverjetnejši mandatar prihodnje vlade, je večkrat izjavil, da Golobova vlada z antireformnimi ukrepi Slovenijo pelje v resno gospodarsko in socialno krizo. V slednje je vključil tudi dvig minimalne plače, pri čemer vlada ni poskrbela za davčne razbremenitve. Janša poudarja, da gre za predvolilni populizem, ki podjetjem nalaga dodatne stroške, medtem ko država pobere velik del dviga prek višjih prispevkov in davkov.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
