Piše: G. B.
V novi številki revíje Demokracije pišemo o političnem blefu vladajočih v primeru teroristične fantomske države in kako je bil Milan Kučan politični šef tajne komunistične policije – Udbe – konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pišemo o titofilni diplomaciji Tanje Fajon ter sočasni »palestinizaciji« Slovenije. Objavljamo, kako nas je vladajoča večina prevarala s paketom štirih posvetovalnih referendumov, zato bo treba na njih štirikrat glasovati PROTI. Pišemo tudi o posledicah komunističnega pokopa v jami Pod Macesnovo gorico na Kočevskem. Objavljamo intervjuja z zdravnico dr. Tino Bregant in predsednico Združenja Glas starih staršev Slovenije Metko Zevnik.« Z Demokracijo boste vedeli več!
Priznanje Palestine pa je sporno s še enega vidika. Daje namreč vtis, da se Hamasu terorizem očitno izplača, saj lahko z izzvanim odgovorom Izraela doseže karkoli. Tudi po velikem raketnem napadu Hamasa na Tel Aviv (druga politična prestolnica) to ni omajalo Fajonove, da bi nehala pritiskati tudi na preostalo vlado, kjer pa ima že tako ali tako močnega zaveznika v Levici. No, mimogrede, samo nekaj dni pred tem raketnim napadom je poslanec SDS Žan Mahnič v poslanski pobudi predlagal selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, s čimer bi Slovenija de facto priznala Jeruzalem kot resnično prestolnico judovske države, kar je pred leti storil sedaj že nekdanji predsednik ZDA (in ponovni predsedniški kandidat) Donald Trump. No, Fajonovi je skoraj v istem času uspel še en velik zdrs, ko je v intervjuju za izraelsko javno televizijo povsem odkrito izrazila simpatijo in sočutje z Iranom ob smrti njihovega predsednika Ebrahima Raisija, ki se je nedavno ponesrečil s helikopterjem (in, kot kaže, uradni Iran za nesrečo za zdaj še ni okrivil nobene tuje države, čeprav so pred kratkim tudi iz Irana frčale rakete na Izrael!). Skratka, nevaren spodrsljaj, saj je Fajonova to počela v imenu Slovenije. Ne glede na to, da je Raisi znan kot »teheranski mesar« in hud kršilec človekovih pravic – ter da Iran velja za vzorčen primer države, v kateri so ženske »drugorazredni« spol. Toda Fajonove od njenega neposrednega simpatiziranja s to agendo ne odvrne ničesar, očitno pa ji je končno uspelo prisiliti tudi Goloba, da je za Slovenijo Palestina »prvorazredna tema« (kot bi dejal Danilo Türk). V začetku tega tedna je Golob namreč objavil naslednjo izjavo: »Po vrsti posvetovanj v zadnjih dneh sem se odločil, da v četrtek na sejo vlade uvrstimo sklep o posredovanju priznanja Palestine v Državni zbor. V tem času bomo nadaljevali usklajevanja s skupino podobno mislečih držav z namenom, da ustvarimo maksimalni pritisk za takojšnje premirje in izpustitev talcev. Kot odgovorna članica Varnostnega sveta smo dolžni narediti vse, kar je v naši moči, da pripeljemo do trajnega miru na Bližnjem vzhodu.«
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Milan Kučan in »njegova« Udba
A tisto ozadje, ki je ljudem nevidno, pa je razkril Igor Omerza, zagotovo eden najbolj plodovitih pisateljev zadnjih let. Ves čas vneto raziskuje udbovske arhive (kar jih je še ostalo) ter na tej podlagi izdeluje anatomijo slovenske politične preteklosti in sedanjosti. Če je doslej v slovenski »javni« zgodovini prevladoval mit, da je bil Kučan predvsem žrtev in tarča komunistične policije, ta knjiga dokaže povsem nasprotna dejstva. Knjiga, ki obsega dobrih 560 strani, od tega 50 strani fotografij in faksimilov dokumentov, naj bi sicer uradno izšla v začetku junija, a očitno je prišla iz tiskarn že nekoliko prej. Lahko pa predvidevamo, da je glede na pretekle izkušnje Kučan vedel za vsebino knjige že takrat, ko je bila matrica poslana v tiskarno (če ne že prej). Spomnimo: Omerza je v eni od svojih knjig na temo JBTZ orisal dramatično pot izdaje posebne številke Časopisa za kritiko znanosti, šlo je za izdajo Dnevnika in spominov Staneta Kavčiča, ki je umrl malo pred tem, rokopis pa je uredništvu – v njem sta delovala tudi Janez Janša in Igor Bavčar, gospodarska družba Mikro Ada pa je nudila tehnično podporo pri izdaji – dostavil Niko Kavčič, eden od botrov vzporednega mehanizma, ki je bil v času obračuna s Stanetom Kavčičem (leta 1972) prisilno upokojen, a je imel še vedno napeljane kanale do Mačka in verjetno tudi do Kučana.
Bratomor pod Macesnovo gorico
»Naj z nekaj primeri umestim šesto poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč v obzorja Philippa Ariesa in Thomasa W. Laquerja. Njuni knjigi nam povesta, da kulturo in civilizacijo narekuje naš odnos do mrtvih …« »… ali drugače povedano, mrtvi delajo za nas. In seveda se tako godi tudi z nekulturo in neciviliziranostjo oz. mrtvi delajo proti nam. Ciniki. Leta 2015 je izšla knjiga Thomasa W. Laquerja, v kateri poudari, da je eden od gradnikov človeške civilizacije prav večno odgovarjanje na vprašanje, kaj živi počnemo s trupli soljudi. Laquer izhaja iz tega, da civilizacije na svoje načine zavračajo metanje mrtvih človeških teles kot odpadkov. Diogen je kot cinik določil, naj ga ne pokopljejo, ampak naj njegovo truplo vržejo kamor koli. In ko so mu zgroženi ugovarjali, da menda ne pticam in zverem, naj bi bil odgovoril: ‘Nikakor. Postavi mojo palico blizu mene, da jih odženem.’ – ‘Kako lahko to storiš,’ odgovorijo, ‘saj jih ne boš zaznal?’ – ‘Kako sem potem poškodovan, ko me te živali raztrgajo, če nimam nobenega občutka?’ Leta 2015 je v Sloveniji dozorela odločitev, da bodo vsi posmrtni ostanki iz rova sv. Barbare v Hudi jami prekopani. Nekateri pa so bili za to, da se jih znebimo po Diogenovo,« je v uvodniku 6. poročila Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč (Založba Družina) zapisal urednik poročila in predsednik komisije dr. Jože Dežman.
Intervjuja: Tina Bregant in Metka Zevnik
»Beseda evtanazija v grščini pomeni »lepa smrt«, ampak tako, kot je to zamišljeno v tem predlogu zakona, ni ta smrt prav nič lepega. V tem je zelo veliko grozljivih reči. Pomoč pri samomoru – samousmrtitvi in evtanazija pa sta terminološko dve različni stvari. Evtanazija se nanaša na dejanje, pri katerem nekdo aktivno povzroči smrt druge osebe, ko ta oseba to izrazi, to se pravi prostovoljno na njeno željo. To stori nekdo drug in to vključuje vbrizganje smrtonosne učinkovine, medtem ko je pomoč pri samousmrtitvi nekaj drugega,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnila dr. Tina Bregant, zdravnica, ki opozarja na posledice legalizacije evtanazije.
Metka Zevnik, predsednica Združenja Glas starih staršev Slovenije, pa je glede iste teme dejala: »Sporočilo, da so starejši, bolniki in invalidi v družbi samo strošek in nepotrebni, je umiranje civilizacije, ki se začenja v najbogatejših državah sveta. Zato moramo takemu zakonu reči NE! Priložnost, da odda vsak svoj glas bo junija na referendumu. Ne zamudite in ne ostanite doma!«
Preiskovalno komisijo za Gen-I in Goloba bo vodil Golobov človek
»Na zahtevo državnega sveta je bila v državnem zboru ustanovljena preiskovalna komisija za Gen-I, Golobovo podjetje Star Solar, ki s prodajo sonca državi živi na veliki nogi, in drugo. Če poslanci Nove Slovenije ne bi leto in pol preprečevali njene ustanovitve, bi danes lahko že obravnavali sklepe.« Tako je ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije v začetku maja na omrežju X komentiral poslanec in nekdanji minister Zvone Černač. Parlamentarna preiskovalna komisija je bila ustanovljena na 69. izredni seji državnega zbora. Predmet preiskave bo politična odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nepravilnosti pri poslovanju podjetij Gen-I, Star Solar in Borzen ter morebitnega nezakonitega financiranja politične stranke Gibanje Svoboda. Odreditev parlamentarne preiskave je na podlagi 93. člena Ustave RS zahteval državni svet. Predstavnik predlagatelja in državni svetnik Andrej Poglajen je izpostavil, da je glavni namen preiskave razjasniti sume negospodarnih ali protipravnih odločitev, ki so lahko povzročile finančno izčrpavanje podjetij in politično zlorabo državnega premoženja. Poleg tega želi preiskava raziskati morebitne pritiske na preiskave kaznivih dejanj in morebitno nezakonito financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda v letu 2022.
Stavka na upravnih enotah in ignoranca Golobove vlade
Čeprav smo priča najdaljši zdravniški stavki v zgodovini Slovenije in zaostrovanju stavke na upravnih enotah, se zdi, da je v naši državi vse v najlepšem redu. Osrednji mediji namreč s kamerami in z mikrofoni ne stojijo pred poslopjem vlade in ministrstev ter ne zahtevajo odgovorov, iz dneva v dan ne problematizirajo stavk v posebnih oddajah, da bi s tem dodatno pritiskali na tiste, ki imajo ta čas v rokah škarje in platno. »Danes ljudje plešejo, čakam, da boste tudi vi začeli plesati,« je premier Robert Golob, pijan od zmage, napovedal po razglasitvi izidov na zadnjih državnozborskih volitvah. A ob polovici mandata te vlade se ljudem niti po naključju ne pleše, prej prekipevajo od praznih obljub in ukrepov, ki gospodarstvo in državljane dodatno bremenijo, vse več pa je tudi čakajočih v zdravstvu in pred okenci upravnih enot. Čeprav »svobodnjaki« vladajo šele dve leti, so se že soočili s protestnim valom upokojencev, gasilcev, kmetov, učiteljev, medicinskih sester, bolničarjev, negovalcev, sodnikov, tožilcev, zdravnikov in zaposlenih na upravnih enotah.
Desničarji pod levo okupacijo
Še pred tridesetimi leti je na Zahodu obstajalo (vsaj navidezno) ravnotežje med obema političnima poloma, levim in desnim torej. V Sloveniji je bilo seveda drugače, ker smo ravno izšli iz levičarskega totalitarnega državnega socializma in so imeli zaradi odsotnosti lustracije levičarji v rokah vzvode moči. A tudi pri nas so se pred tremi desetletji v svojih totalitarističnih nagonih nekoliko zadrževali slovenski levičarji, ki so od osamosvojitve Slovenije naprej ves čas trepetali v smislu: Kaj bodo pa v tujini o nas rekli? pri čemer gre bržkone za sodobni refleks nekakšne primordialne komunistične predinformbirojevske paranoje pred mnenjem tistih, ki so oblikovali socialistično internacionalo, kar je bilo v praksi vodstvo Sovjetske zveze. Danes pa tega zadrževanja levičarjev pri nas ni več, ker je tudi svet padel iz sicer zelo koristnega političnega ravnotežja med desnim in levim, saj je v njem prevladala politična levica, ki je politično desnico skoraj onesposobila. Še več. Ta svetovna levica se na krilih zmage, ki pa zaradi kronične destruktivnosti levičarskega svetovnega nazora lahko vodi samo v uničenje zahodnega sveta, vse bolj radikalizira, kar pomeni, da je uničenje Zahoda vse bliže in bliže.
V tedniku Demokracija si lahko preberete številne analitične kolumne, ki so jih pripravili naši uredniki, novinarji in zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Matevž Tomšič, Bogdan Sajovic, Andrej Sekulović, Vinko Gorenak, Anton Stres, Andrej Umek, Borut Korun in Damjan Prelovšek.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
