Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo, kako se je vladajoče Gibanje Svoboda nezakonito dokopalo do tajnih podatkov, s katerimi so skušali diskreditirati opozicijsko SDS in zakaj iz stranke odhaja Vesna Vuković, dotedanja generalna sekretarka. Pišemo o nastopu predsednika SDS Janeza Janše na kongresu Evropske ljudske stranke v Bukarešti, kjer je imel odmeven nagovor o viziji in izzivih Evropske unije, tudi spričo naših notranjepolitičnih razmer ter mednarodnega okolja. Objavljamo podrobnosti o vladnem vsiljevanju migrantskih centrov ter ignoranco vlade do stavkajočih, pa tudi intervjuja s kandidatom SDS za evropskega poslanca Francem Kanglerjem in zgodovinarjem dr. Andrejem Rahtenom. Z Demokracijo boste vedeli več!
Manj kot dve leti po zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so bile 24. aprila 2022, je za Goloba vsega konec. Golob je aprila 2022 govoril, da je napočil čas za ples. Plesu so sledile obljube o številnih reformah in časovnice. Ko ni bilo iz tega nič, smo bili priča obljubi, da obljub ne bo več, da bo le trdo delo, ki mu bodo sledili rezultati. Rezultatov ni, Robert Golob je potrdil, da mu delo ni blizu, v zadnjih mesecih je več na dopustu in bolniški kot na delu. Da je z Golobom oz. njegovim golobovanjem konec, zdaj potrjujejo tudi vladi naklonjeni mediji. Ali kot je na omrežju X zapisal naš urednik Metod Berlec: »Zanimivo, celo na Radiu Slovenija v oddaji Dogodki in odmevi dopuščajo možnost, da bo v Gibanju Svoboda po včerajšnjem pretresu znotraj največje vladne stranke (odhodu Vesne Vuković, op. a.) prišlo do zamenjave prav na vrhu stranke in vlade, ker sta Vukovićeva in Golob tako močno povezana. Se pravi, da čedalje bolj realna postaja možnost, da bo finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič zamenjal (ponovno bolnega Goloba) na mestu predsednika stranke in vlade.« Robert Golob naj bi bil prejšnji konec tedna spet na bolniški, v četrtek ni vodil niti seje vlade. Zanj tudi velja, da je več na dopustu in bolniški kot na delu. Pospešeno ga zapuščajo tudi sodelavci oziroma, a o tem kasneje. Zdaj se posvetimo slovenskemu Watergatu.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija lahko še preberete:
Kongres Evropske ljudske stranke v Bukarešti
Evropska ljudska stranka (EPP) je minuli teden na dvodnevnem kongresu v Bukarešti sprejela volilni program, v katerem se je zavzela za varno Evropo in krepitev obrambnih zmogljivosti EU v koordinaciji z zvezo Nato. Napovedala je tudi, da se bo zavzemala za interese kmetov, malih in srednje velikih podjetij ter nadaljnjo podporo Ukrajine, poročajo tuje tiskovne agencije. Glavno sporočilo programa EPP pred junijskimi evropskimi volitvami je Evropa kot varen kraj za življenje. »Naši ljudje pričakujejo Evropo, v kateri se bodo počutili varne v vseh vidikih življenja,« piše v 23-stranskem manifestu. Predsednik EPP Manfred Weber je ob odprtju dvodnevnega kongresa dejal, da je evropski način življenja tarča napada. V luči tega je kot poslanstvo stranke izpostavil zaščito in krepitev Evrope. Dolgoročni cilj EPP je glede na program vzpostavitev evropske obrambne unije. »EPP bo vedno stala ob strani razširjenemu Natu in v celoti podpirala krepitev našega zavezništva, vključno s pristopom Švedske,« so zapisali.
Lahkomiselni premier in neuspešno reševanje stavkovnega vala
Kolikor bi bil Robert Golob pravi človek na pravem mestu, bi se lahko vlada pobahala z dosežki, ki niso vezani izključno na utrjevanje institucionalne hegemonije levice. Tovrstni dosežki morda zadoščajo ozkemu krogu političnih upravičencev, ki imajo od tovrstne hegemonije neposredno korist, vsem drugim pa ne. Zato danes težko najdemo večjo družbeno skupino, ki v času vlade Roberta Goloba še ni protestirala ali stavkala. Se razume, da imajo sindikalni predstavniki svoje zahteve, izvedljive ali ne, a trenutno pokanje države po šivih lahko pripišemo predvsem premierjevemu nerazumevanju politične obrti, kar je svojevrstna ironija. Golob se je pred vzponom na oblast predstavljal kot vrhunski menedžer. Še pred volitvami se je primerjal s Stevom Jobsom slovenske energetike, podobno kot so mediji leta pred tem primerjali Marjana Šarca s košarkarjem Luko Dončićem. Po skoraj dveh letih mandata njegove vlade bi verjetno tudi predsednica državnega zbora najraje pozabila slavospeve, ki mu jih je pela med bitko za uzurpacijo RTV Slovenija. »Vrhunski menedžer« včeraj, danes, jutri in nikoli več.
Intervjuja: Franc Kangler in dr. Andrej Rahten
»Poglejte, takrat so tisti, ki so danes na oblasti, obešali lutke po Mariboru, objavljali žaljive tekste, fotografije itd. Spomnim se, da so takrat v središče Maribora pripeljali kozla, pokale so petarde, pa se nihče ni oglasil, da gre za mučenje živali. Po drugi strani pa ti isti jemljejo kmetom živino, teptajo svobodo govora, teptajo dostojanstvo. Ko je bila na oblasti Janševa vlada, so protestirali samo kolesarji. Danes, pod Golobom, protestirajo sodniki, tožilci, zdravniki, upravne enote, kmetje. Vsi protestirajo, samo »kolesarji« ne,« je v intervjuju za Demokracijo med drugim povedal kandidat SDS na letošnjih evropskih volitvah Franc Kangler. Za Demokracijo je spregovoril tudi zgodovinar in nekdanji diplomat dr. Andrej Rahten, ki je predstavil novo knjigo o odnosih Slovencev do Habsburžanov.
Arogantno vladno vsiljevanje migrantskih centrov
Konec februarja je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi organizirata začasni izpostavi azilnega doma za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito. Odločitev so sprejeli, ne da bi prej s tem seznanili obe občini in njune občane ter za to pridobili njihovo soglasje. V občinah je zavrelo, odzivi so burni. V Brežicah so prejšnji torek, 5. marca, na predlog svetniške skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) sklicali izredno sejo občinskega sveta, pridružili pa so se jim tudi številni krajani. Svetniki so po triurni razpravi sprejeli pet sklepov, ki nasprotujejo sklepu vlade o postavitvi začasnega azilnega centra na Obrežju oz. na območju občine Brežice. Potrjeno je bilo, da lokalna skupnost o nameri vlade pred sprejetjem sklepa o azilnem centru ni bila obveščena. Župan Ivan Molan je na seji med drugim dejal, da ga je po seji vlade prejšnji četrtek poklicala Katarina Štrukelj, direktorica Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov, ter ga obvestila o sprejetem sklepu. Štrukljeva, ki se je seje brežiškega občinskega sveta udeležila skupaj s sodelavci, je to potrdila in dejala, da vlada že več mesecev prek razpisov išče primerne lokacije za nastanitev nezakonitih migrantov, ki izrazijo namero za mednarodno zaščito (azil) ali pa so že v postopku za pridobitev azila. Pri tem so v vladi neuspešni, saj v lokalnih skupnostih njenim tovrstnim odločitvam nasprotujejo.
Zdravniki kritični do predloga zakona o evtanaziji, DZ predlog zakona zavrnil
Prejšnji teden je parlamentu zvrnil zakonski predlog o možnosti evtanazije, ki ga je vložilo združenje Srebrna nit. Predlog je podprlo devet poslancev, medtem ko je 64 poslancev predlog zavrnilo za nadaljnjo obravnavo. Gre za sporno vprašanje, ki razdvaja slovensko javnost. Nekateri trdijo, da je samomor v obliki evtanazije pravica posameznika, drugi pa opozarjajo, da bi lahko prišlo do mnogih zlorab. V Gibanju Svoboda naj bi po besedah poslanke Tereze Novak za javni medij RTV Slovenija menili, da je zakon dobro pripravljen, so se pa kljub temu odločili, da ga ne podprejo, temveč so raje vložili predlog za posvetovalni referendum. Po drugi strani je poslanka Slovenske demokratske stranke izpostavila, da namesto življenja zakonski predlog o prostovoljnem končanju življenja predstavlja kulturo smrti. Zakonu nasprotujejo tudi poslanci iz vrst Nove Slovenije, medtem ko ga v Levici podpirajo. Socialni demokrati so očitno prav tako naklonjeni zakonu, vendar naj bi se strinjali s koalicijskimi partnerji iz Gibanja Svoboda glede posvetovalnega referenduma.
Na pragu vseslovenskega kmečkega protesta
»Kot je znano, se protestne zahteve vlečejo že od marca lani, ko so po protestu začeli s pogajanji. Pogajanja so zaradi poplav in zamenjave ministrice za kmetijstvo zastala in so se znova vzpostavila po imenovanju nove kmetijske ministrice Mateje Čalušić,« so razložili v KGZS. Poglavitni razlog zaostrovanja pa so plačila OMD, za katera naj bi Čalušićeva in državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič dejali, da so potrebne študije in analize ter delovna skupina. Novela zakona o dohodnini s konca leta 2O22 naj bi bila iz davčnih oprostitev izključila 50 odstotkov plačil iz postavke OMD. »Strokovni razlogi ali kakršna koli analiza za tako odločitev ni bila pripravljena oziroma strokovni in splošni javnosti ni bila predstavljena. Ministrstvo za finance je svojo odločitev utemeljevalo na tolmačenju, da so težje razmere za pridelovanje pogoji že upoštevane znotraj metodologije izračuna katastrskega dohodka. S tako trditvijo se nikakor ni mogoče strinjati, saj se je metodologija izračuna katastrskega dohodka oziroma zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2) spreminjal že v letu 2016. Davčna oprostitev je za plačila iz OMD tako veljala ob enakih zakonitostih izračunavanja katastrskega dohodka tudi v obdobju od 2016 do 2022,« so jasni v kmetijskih organizacijah. Ker naj za vključitev OMD v obdavčitev ne bi bilo študij in analiz, zahtevajo, da se OMD v celoti izvzame iz obdavčitve in spremeni zakon o dohodnini v 26. členu na način, da bo znova določena oprostitev izplačil OMD v celoti.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju številnih analitičnih kolumn, ki so jih pripravili naši novinarji in zunanji sodelavci: Metod Berlec, Andrej Sekulović, Arian Sajovic, Gašper Blažič, Keith Miles in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
