Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Franci Kindlhofer se podaja v boj za predsednika države. V Celju rojeni in v Zasipu pri Bledu stanujoči upokojenec, komercialist v zunanji trgovini, prevajalec, publicist in katolik, ni član nobene politične stranke. Želi si umiriti ideološka nasprotja, vzpodbujati kulturo strpnosti in sožitja med državljankami in državljani Slovenije. Podpirati vse, kar krepi demokracijo in razumevanje osebne svobode kot veliko pridobitev, ki pa jo moramo razumeti kot osebno odgovornost.
Potek II. svetovne vojne in komunistična revolucija ne smeta negativno vplivati na našo sedanjost in prihodnost, poudarja Franci Kindlhofer. To mora biti po njegovo priložnost, da postavimo stvari na pravo mesto z javno diskusijo. Izločimo iz preteklosti tiste negativne stvari, ki so jih povzročile izredno majhne skupine.
“Že zelo dolgo časa se ukvarjam s to mislijo z ozirom na to, da smo imeli do sedaj bolj levo kontinuiteto pri predsednikih države,” je uvodoma na vprašanje, zakaj se je za kandidaturo odločil šele zdaj, odgovoril Kindlhofer. Pravi, da je v njem zorela ta želja, da bi tudi sam posegel v ta segment naše politike. “Pozno pa sem se odločil tudi zato, ker sem čakal, kdo se bo še prijavil. Na to sem namreč gledal kot na svojo dolžnost, če ne bo nobenega drugega, ki bi garantiral, da bo gotove zadeve, gotove naše probleme kot predsednik artikuliral, se izjasnil in zavzel za gotove zadeve, ki pri nas še niso urejene.”
“Navkljub poplavi kandidatov sem ocenil, da to ni izbira, ki sem si jo jaz predstavljal, zato sem se odločil za kandidaturo,” je povedal in dodal, da sicer ne ve sploh, če mu bo uspelo doseči prvi pogoj za kandidaturo. Zbrati torej zadostno število overjenih glasov podpore. “Moja želja je, da lahko v tej predvolilni situaciji povem vsaj tisto, kar mislim, da bi bilo potrebno urediti. Mogoče koga s tem vsaj malo okužim,” je pojasnil in dodal, da je to njegova želja.
“Vedno govorimo o levih in desnih predsedniških kandidatih. To je pri nas problem. Sebe vidim kot konservativnega človeka, ki spada nekje k desnici, a imam odprt pogled tudi za vse ostale spektre politike,” je poudaril in dodal prepričanje, da mora biti predsednik države oseba, ki poskuša med raznimi akterji, političnimi smermi posredovati. Ne direktno, da se vpleta v politiko, ampak da s svojimi pogledi daje neke signale o politični higieni, o strpnosti itd. “To je pravzaprav moja osnovna želja,” je zatrdil.
Ključna beseda njegovega programa je sožitje. “Ko sem opazoval zdajšnje kandidate, se mi zdijo mnogi tudi zelo dobri, ampak enostavni premladi. Včasih je bilo tako, da so govorili o starosti. Ljudje, ki so odločali, so morali imeti neko kilometrino življenja, se pravi neke izkušnje. Mladi ljudje imajo vedno čudovite ideje, ampak nimajo pa izkušenj. Če se posvetujejo s starejšimi ljudmi, lahko ugotovijo, da takšne ideje je nekoč imel tudi ta človek, ki je bil nekoč mlad. Ampak je ta ugotovil, da to ne funkcionira.” Po besedah Kindlhofra je vzdušje v naši državi, da ko govorimo o starih, si zamislimo kar dom za ostarele občane, kamor spadamo, ne zna pa se ceniti izkušenj starejših.