Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Zdrs že v samem izhodišču – vojna v Ukrajini je v vseh ozirih že evropska vojna, evropska država je napadla svojo evropsko sosedo in danes grozi celotni Evropi, posameznim državam in vsem skupaj. V tej vojni gre za Evropo in ne za (raz)ogličenje. Ni več časa za izgubljanje časa,” se je obramboslovec in nekdanji obrambni minister Jelko Kacin odzval na zapis Luke Mesca, s katerim je Levica končno obsodila invazijo Vladimirja Putina. Je pa ob tem še vedno vztrajal, da se Levica zavzema za politiko miru – čeprav je treba narediti vse, da vojna ne postane evropska ali celo svetovna. A prav primer ruske agresije govori, kako zlahka se konflikt sprevrže v oboroženo agresivnost in kako se tako rekoč sredi Evrope zgodi vojna. Od države se pričakuje, da je sposobna braniti svoje ozemlje in če je, kot mi, članica obrambne zveze, je jasno, da mora biti sposobna asistirati tudi drugim. Tudi vojaško-varnostni strokovnjaki poudarjajo, da bi bilo v tem trenutku bi bilo vsako razoroževanje samomor za Zahod, hkrati pa opozarjajo, da je tudi medijska vojna ključ do uspeha, sem prav tako sodijo psihološke operacije.
“Jaz mislim, da se je treba umiriti in ne zganjati panike,” je pred dnevi ocenil Luka Mesec in pojasnil, da Vladimir Putin že od leta 2010 “malo napenja mišice pred Zahodom”, Zahod oziroma Nato pa to izkorišča za to, da se ustvarja neko ozračje strahu – da se dvigujejo obrambni proračuni in da vojaška industrija prodaja svoje produkte državam članicam Nata. Poleg tega pa je Mesec tudi povedal, da ne vidi nobenih potencialov, da bi se situacija razrastla v resno vojno. “Še manj pa ima potencial, da bi na kakršenkoli način vlivalo na Slovenijo,” je, retrogradno gledano, večkrat močno brcnil v temo. Tudi danes se je “zmotil” in zapisal, da je treba narediti vse, da vojna ne postane evropska – nekdanji obrambni minister Jelko Kacin ga je prijazno popravil, da je vojna v Ukrajini v vseh ozirih že evropska vojna.
Situacija se je razrastla v resno vojno in jo je na tak način tudi treba obravnavati. Prav primer ruske agresije namreč kaže na to, kako zlahka se konflikt sprevrže v oboroženo agresivnost in kako se tako rekoč sredi Evrope zgodi vojna. Ukrajina pove, da je samo sposobnost lastne obrambe tista, ki ti daje gotovost, da se soočiš s to nevarnostjo. Za razliko od osamosvojitve, ko je Zahod uvedel embargo na naše nabave orožja, doma pa so to podpirali z deklaracijo za mir, Ukrajini pomagajo z orožjem. Od države se pričakuje, da je sposobna braniti svoje ozemlje, in če je, kot mi, članica obrambne zveze, je jasno, da mora biti sposobna asistirati tudi drugim. Obrambni minister Matej Tonin je danes sporočil, da Slovenija pošilja Ukrajini puške, čelade in strelivo; EU pa je včeraj sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji za nakup in dostavo orožja namenila 450 milijonov evrov. Tudi Finska je sprejela “zgodovinsko” odločitev, da Ukrajini pošlje orožje, vojaško pomoč pošiljata tudi naši sosedi Italija in Hrvaška.
Naš cilj je zaustavitev spopadov in preprečitev novega vala militarizacije v Evropi, zato nas vojni jastreb Janez Janša obtožuje, da smo izpostava Putina.
V resnici se ve, kdo v Evropi je imel tesne vezi s Putinovim režimom: Orban, Le Pen, Salvini.
Prijatelji SDS, torej.
— Levica (@strankalevica) February 28, 2022
V tem trenutku bi bilo vsako razoroževanje samomor za Zahod
Levica pa še kar vztraja pri tezi, da je njihov cilj zaustavitev spopadov in preprečitev novega vala militarizacije v Evropi – čeprav je prvo pravilo, da se je treba za morebitno vojno pripravljati že v miru. Če hočeš mir, se pripravi na vojno oziroma latinsko “Si vis pacem, para bellum” je izpeljanka stavka, čigar avtor je bil pisec iz 4. stoletja, znan pod imenom Vegetius. Ker se države dogovorov ne držijo – in v tem prednjačita najprej Rusija in Kitajska, bi bilo v tem trenutku vsako razoroževanje samomor za Zahod – na to opozarjajo tudi vojaško-varnostni strokovnjaki. Z orožjem namreč na nek način vzdržujemo ravnotežje in odvračamo sovražnike predvsem v smislu vplivanja na voljo do bojevanja. To, kar pišeta Mesec in njegov strankarski kolega Miha Kordiš, je navadna demagogija, ki niti ni realna. Povzemata rusko retoriko, ki enako poziva Ukrajino in posredno tudi Zahod, sama pa se ni pripravljena odreči orožju. Če analiziramo dogovor iz Jalte, ugotovimo, da se ga Rusija prva ni držala, enako se tudi ni držala dogovora iz Budimpešte (1998), po katerem je Ukrajina predala jedrsko orožje in uničila vse strateške bombnike. Kar se dogaja danes, je torej (tudi) posledica vsega tega. Trenutno je svet brez orožja na žalost le utopija.
Primer propagande Kremlina
Ruski medij RIA Novosti je 26. februarja po pomoti objavil vnaprej pripravljen članek, namenjen “koncu operacije”. Zaradi poraza na ključnih področjih je bil članek izbrisan, še vedno pa se na spletu najde vsebina – med drugim so zapisali: “Pred našimi očmi se rojeva nov svet. Ruska vojaška operacija v Ukrajini je uvedla novo obdobje – in to v treh dimenzijah hkrati. In seveda v četrti, notranji ruski dimenziji. Tu se začne novo obdobje tako v ideologiji kot v samem modelu našega družbeno-ekonomskega sistema – a o tem je vredno govoriti ločeno nekoliko kasneje. Rusija obnavlja svojo enotnost – tragedija leta 1991 je bila ta strašna katastrofa v naši zgodovini, njena nenaravna dislokacija, premagana. Da, za veliko ceno. Da, skozi tragične dogodke virtualne državljanske vojne, saj bratje, ki so ločeni zaradi pripadnosti ruski in ukrajinski vojski, še vedno streljajo drug na drugega. A Ukrajina ne bo več nastopala kot proti-Rusija. Rusija obnavlja svojo zgodovinsko polnost, združuje ruski svet, rusko ljudstvo – v celoti Velike Ruse, Beloruse in Male Ruse.”
Mediji vestno igrajo svoje vloge v scenariju, ki je napisan v Rusiji – pa tudi vse značilnosti Zahoda so sedaj na ogled
Twitter bo od sedaj naprej označeval vse vsebine, ki vsebujejo povezave do ruskih državnih medijev, so sporočili iz podjetja. Poleg oznake bodo zmanjšali tudi vidnost teh tvitov ne glede na to, ali prihajajo od posameznika ali ruskega državnega medija. Dejstvo je, da je medijska vojna ključ do uspeha, ključne pa so tudi psihološke operacije t. i. “psyops” – tudi fake news so del teh. To so vojaške operacije, njihov cilj je običajno vplivati na sovražnikovo duševno stanje oziroma mišljenje, in sicer z neborbenimi sredstvi. Gre za vojaško uporabo psihologije zlasti za propagando in poskuse vplivanja na moralo sovražnikov in prijateljskih skupin v času vojne.
Cilj propagande je prisiliti prebivalstvo (ali nasprotnike) k ukrepanju v skladu s specifičnim sporočilom. Psihološke operacije lahko spodbudijo nezadovoljstvo ljudi z vodstvom vlade. S kombinacijo prepričevanja z verodostojno grožnjo zmanjšajo sposobnost nasprotnika, da vodi ali vzdržuje vojaške operacije. Prav tako lahko motijo, zmedejo in zavlečejo nasprotnikov proces odločanja, kar spodkopava poveljevanje in nadzor. Če se pravilno uporablja, lahko psyops celo reši življenja, s tem ko zmanjšuje nasprotnikovo voljo do boja. Z znižanjem nasprotnikove morale in nato njegove učinkovitosti lahko tudi odvrača od agresivnih dejanj z ustvarjanjem nezadovoljstva v njihovih vrstah, kar na koncu vodi v predajo. Sem spada tudi “bitka naracije”, ki poskrbi za to, da je prostor boja oblikovan na tak način, da ta poteka pod pogoji, ki so v korist snovalca te psihološke operacije. Po vsem navedenem bi bilo morda bolje, če bi Rusom omejili dostop do zahodnih medijev in ne obratno.
Putin vztraja pri svojih (pred)pogojih za dogovor; Zelenski poziva k takojšnjemu sprejetju Ukrajine v EU
Vladimir Putin je sicer poudaril, da je dogovor mogoč le, če bodo brezpogojno upoštevani legitimni varnostni interesi Rusije vključno s priznanjem ruske suverenosti nad Krimom, demilitarizacijo in denacifikacijo ukrajinske države ter zagotovitvijo njenega nevtralnega statusa, je Kremelj zapisal v izjavi po telefonskem pogovoru Putina in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Ukrajinska stran se je obrnila tudi na Romana Abramoviča s prošnjo za podporo pri doseganju mirnega razpleta.
Rusija se je na začetku posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti. Predsednik GS ZN Abdula Šahid je takoj na začetku poudaril, da ruski napad na Ukrajino predstavlja kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter kršitev Ustanovne listine ZN. Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je ZN pozval, naj rešijo Ukrajino in demokracijo, med drugim pa Putinu dejal, da ne potrebuje jedrskega orožja, če želi izvršiti samomor. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija se je čudil ogromnemu obsegu laži, ki da se širijo proti Rusiji. Nadaljeval je z napadi na Ukrajino, ki naj se ne bi hotela pogajati, naj ne bi spoštovala sporazumnih dogovorov in naj bi povzročala hudo trpljenje prebivalcem regije Donbas, za kar da se svet ne zanima. Napadel je tudi vse države, ki Ukrajino podpirajo z orožjem in drugače. Nebenzija je zatrdil, da “posebna vojaška operacija” ni namenjena zavzetju Ukrajine, ampak le zaščiti prebivalcev Donbasa pred genocidom Ukrajine in očiščenju države nacistov. Videti je torej, da ruska in ukrajinska stran zaenkrat nista nič kaj dosti bližje dogovoru, zahodne države pa tudi ne razoroževanju.
