Piše: Gašper Blažič
Zadnja leta se je močno okrepila težnja po legalizaciji evtanazije. Šlo naj bi za prostovoljni samomor z medicinsko pomočjo pri neozdravljivo bolnih, čeprav izkušnje iz držav, ki so to že uvedle, kažejo, da se prav preko evtanazije zgodi ogromno prikritih (in legaliziranih) umorov, zaradi česar starostniki zapuščajo države, kjer je evtanazija legalna, in se selijo čez mejo v varne države. Sedaj naj bi ta sodobni »izum« zahodne civilizacije prenesli še k nam.
Kot je znano, je lani na referendumu padel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil sprejet v času prejšnje vlade po skoraj dvajsetletnem trudu. A očitno je bil ta trud zaman. Ni skrivnost, da sedanji koaliciji ni preveč do dolgotrajne oskrbe prav iz razloga, ker ta zakon samo ovira postopke za uvedbo evtanazije v slovensko zakonodajo. Zato je bil zakonski predlog za tovrstno grozljivo prakso samo še vprašanje časa.
Danes je tako v javnost prišel dopis, ki se obrača na članstvo razvpitega društva Srebrna nit – gre za društvo, ki naj bi se zavzemalo za dostojno starost, vendar je v veliki meri pomagalo rušiti zakon o dolgotrajni oskrbi. Kot so sporočili v dopisu, naj bi strokovna skupina v omenjenem društvu pod vodstvom ddr. Andreja Pleterskega danes Državnemu zboru RS vložila pobudo volivcem za vložitev predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja v zakonodajni postopek in za določitev roka za zbiranje podpisov. Za vložitev zakona morajo zbrati pet tisoč overjenih podpisov. V primeru, če jih zberejo, bo zakonski predlog vložen v parlamentarno proceduro in bo skoraj zagotovo sprejet, razen če se po kakšnem čudežu ne pojavi kakšna referendumska pobuda.
Javna razprava o evtanaziji je v naši državi sicer precej šibka in že sprejemanje zakona o RTV po nujnem postopku je pokazalo, da je vladajoča elita pripravljena sprejemati sporne zakone »na horuk«. Zato je tudi informacij o tem, kako sporna je evtanazija, dokaj malo. Avgusta lani je v okviru Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar opozorila na nekatera dejstva glede evtanazije. Kot pravi, je število držav, kjer je evtanazija legalna, sicer še nizko, je pa v porastu. V zadnjem času je bila v senci pandemije legalizirana evtanazija na Portugalskem (januarja 2021), vendar jo je nato blokiralo ustavno sodišče. Marca 2021 je bila evtanazija legalizirana v Španiji, zakon je stopil v veljavo junija 2021. Zadnja država v svetovnem merilu, ki je legalizirala evtanazijo, in sicer na podlagi zavezujočega referenduma, je Nova Zelandija.
Prof. dr. Buturović Ponikvar je ob tem spomnila, da je lani februarja pri Springerju izšla knjiga Depresija, izgorelost in samomor pri zdravnikih. Opisuje, da je pri zdravnikih pogostnost samomora dvakrat višja kot v populaciji. Eno od poglavij knjige je posvečeno vplivu izvedbe evtanazije na počutje zdravnikov. Kot se ugotavlja, ima izvajanje evtanazije lahko globoke posledice na zdravnika, tudi v obliki posttravmatske stresne motnje. Pomembna je tudi knjiga iz leta 2019 (prav tako založbe Springer), ki opisuje zgodbe in dogajanja za zaprtimi vrati med izvajanjem evtanazije v Belgiji. V enem od poglavij paliativna medicinska sestra, ki se je pogovarjala z zdravnikom, opisuje globok notranji konflikt zdravnika, ki ga čuti med dolžnostjo do izpolnitve želje pacienta in svojim lastnim občutkom, da kot zdravnik dela nekaj, kar je proti njegovim najglobljim prepričanjem. Opisuje, kako se ji zdravnik zaupa, da se zbuja v morah in vidi obraze vseh teh bolnikov, ki jih je usmrtil. »Zakaj torej, če je evtanazija tako humana, če je to resnična pomoč, zakaj zdravnik po usmrtitvi bolnika nima občutka olajšanja, da je nekomu pomagal?« se je retorično vprašala prof. dr. Buturović Ponikvar (vir: spletna stran Zdravniške zbornice Slovenije).
Očitno pa je prizadevanja za legalizacijo evtanazije spodbudila tudi nedavna prostovoljna smrt najbolj znane aktivistke v prid evtanaziji Alenke Čurin Janžekovič, sicer upokojene učiteljice. Slednja se je namreč odločila za prostovoljno smrt v Švici, kjer jo je tudi dočakala. Znano je tudi, da se je za evtanazijo zelo zavzemal tudi akademik dr. Janko Pleterski, zgodovinar in Kučanov odlikovanec, ki je o svoji želji po smrti spregovoril maja 2018, junija istega leta pa je umrl v 95. letu starosti. Njegov sin, že omenjeni Andrej Pleterski, nadaljuje prizadevanja za uzakonitev evtanazije.
Ni pa dvoma, da morajo zdravniki – kar nakazujejo že knjige, ki jih je omenjala Butorović Ponikvarjeva – življenje predvsem varovati in reševati. Že umetna prekinitev nosečnosti predstavlja nasilje nad življenjem ter kulturo smrti, sedaj pa naj bi se ta kultura smrti še širila. Čedalje bolj se tudi širijo opozorila, da bo z morebitno uzakonitvijo evtanazije država začela zanemarjati domove za starejše, paliativno oskrbo, itd.
Da so ta opozorila na mestu, dokazuje tudi dejstvo, da Golobova vlada krči sredstva za dolgotrajno oskrbo, bojda zaradi dejstva, ker bo Slovenija iz evropskega načrta za okrevanje in razvoj dobila 286 milijonov manj, kot je prvotno izpogajala Janševa vlada. Zato sedanja vlada napoveduje zmanjšanje financiranja in zamik nekaterih projektov. Duhove pa buri predvsem predlog zamika izvajanja dolgotrajne oskrbe. Janševa vlada je Evropski komisiji obljubila, da bo prišlo do izvajanja zakona v drugi četrtini 2022, nato je prišlo do zamenjave oblasti. Vlada Roberta Goloba je izvajanje zamaknila: Minister Mesec je tedaj dejal, da bo dolgotrajna oskrba zaživela prvega januarja 2024, sedaj pa predlagajo, da se ta še dodatno zamakne v drugo četrtletje prihodnjega leta.
Na srhljivo možnost uzakonitve evtanazije pa so opozarjali že transparenti na prvem protestnem shodu upokojencev prvega februarja letos. In če ne bo prišlo do množičnega odpora proti uzakonjenju kulture smrti, je legalizacija evtanazije samo še vprašanje časa.
Zato, ker @vladaRS in njeni akterji namesto dolgotrajne oskrbe promovirajo evtanazijo. Žal to ni šala.https://t.co/bkoLXt4Dgn https://t.co/qnCLNhl0dX
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 25, 2023
