Piše: Vida Kocjan
Koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) kar ne neha z napadi na že tako obremenjene zdravnike in druge izvajalce zdravstvenih storitev. Tokrat so presegli sami sebe. S sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti pospešeno uničujejo tako zdravstvo kot bolnike.
Sprejeli so spremembe zakona, na katerih neprimernost je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS in jasno zapisala, da predlog po vsebini pomeni temeljito preoblikovanje sistema, ki bi moral biti predmet popolnoma novega zakona – ne samo novele. Kljub temu ga je koalicija trmasto sprejela.
Glavni poudarki sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti vključujejo strožje pogoje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, večjo vlogo javnih zavodov, omejitve pri zasebnem delu zdravnikov in možnost hitrejšega odvzema dovoljenj izvajalcem, ki ne izpolnjujejo pogojev. Po mnenju ministrstva za zdravje gre za nujen korak k večji kakovosti in varnosti pacientov.
A kritiki opozarjajo: pod krinko nadzora in urejenosti se skrivata centralizacija in politični nadzor nad zdravstvom.
Zdravniške organizacije so do novele izrazito kritične. Posebno zaskrbljenost povzroča tudi omejevanje možnosti za delo zdravnikov zunaj matične ustanove. Marsikdo v tem vidi udarec za fleksibilnost sistema, ki že zdaj težko zagotavlja dovolj kadra za vse potrebe.
Ideološko motiviran napad na zasebnike
Eden osrednjih ciljev novele naj bi bila jasnejša ločnica med javnim in zasebnim. A prav tu se odpira nova fronta. Zasebniki opozarjajo, da gre za ideološko motiviran napad na njihove pravice. Po novem bi lahko zelo hitro izgubili dovoljenje za delo, pogoji za začetek dejavnosti pa so tako zaostreni, da bi misel na to opustili. Vprašanje, ki se poraja: Je cilj res večja kakovost ali pa gre samo za poskus izrivanja konkurence?
Bolniki – znova brez glasu
V vsem tem hrupu vladajočih je najti zelo malo glasov pacientov. Ti pravzaprav nosijo posledice sistemskih sprememb – a njihova mnenja ostajajo v ozadju. Dejstvo pa je, da bodo spremembe, kot jih načrtujejo Golobovi oziroma lobisti v ozadju, ki so pripravili zakonodajo, dodatno obremenila sistem, ki že zdaj poka po šivih. Zato bo to še en udarec za bolnika, ki že dolgo tava med čakalnimi vrstami, pomanjkanjem osebnih zdravnikov in nepreglednimi pravili, ki jih povzroča Golobova vlada, v veliki meri pa prav Robert Golob sam. Slovensko zdravstvo potrebuje stabilnost, sodelovanje in prave rešitve. Namesto da bi se gradil dialog med vsemi deležniki, pa spremembe zakona kažejo, da se odločitve znova sprejemajo za zaprtimi vrati – z minimalnim upoštevanjem terena. Ali celo brez. Sodelujoči v razpravah namreč navajajo, da v primeru, ko je na sestankih navzoč Robert Golob, ta najprej napove, naj razpravljajo oz. se oglašajo samo tisti, ki se s predlogi sprememb (in z njim) strinjajo. Drugi naj molčijo.
Dejstvo pa je, da vlada zdravstvo lahko reši le z resno prenovo sistema, ki bo temeljila na zaupanju, strokovnosti in dolgoročnem načrtovanju – ne pa na hitrih popravkih, ki bolj kot za zdravje ljudi skrbijo za osebno zdravljenje frustracij. Ali še slabše. Stvari, ki smo jim priča v zadnjem času, vodijo namreč v privatizacijo sistema, kar se sicer nakazuje že dlje časa.
Zdravniki so zgroženi
Vladajoča koalicija je po hitrem postopku, kot bi bila država v izrednem stanju, sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Nad tem so bili na primer navdušeni v Glasu ljudstva z Jašo Jenullom na čelu, kar veliko pove o tem, za kaj gre. V bistvu pa gre za protiustavne odločitve, saj nameravajo z zakonom zdravnikom odrejati tudi njihov prosti čas. Takšnega posega v zasebnost ne pozna nobena poklicna sfera. Na vse te kolobocije so se odzvali v glavnem odboru Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fidesu). Vodstvu sindikata so dali mandat za vložitev zahteve za ustavno presojo novele, vložena pa bo na podlagi zakonske pristojnosti sindikata, ki jo ima kot reprezentativni sindikat v primeru, ko so z zakonom ogrožene pravice zdravnikov. Zaradi kritičnega stanja in pričakovanih posledic začetka izvajanja določb bo predlagana tudi absolutno prednostna obravnava.
V Fidesu povzemajo, da je vlada pripravila zakon, ki ga lahko na papirju razglasi za zdravstveno reformo, medtem ko je vse njegove slabe posledice prenesla v prihodnost. V zakonu o zdravstveni dejavnosti je namreč opredeljeno 12-mesečno prehodno obdobje, kar pomeni, da bodo pacienti negativne posledice ukrepov občutili šele prihodnje leto – ko bo oblast morda že v rokah nove vlade. V sindikatu Fides takšen pristop ocenjujejo kot politično neodgovoren manever, ki bo škodo povzročil sistemu in ljudem, odgovornost zanjo pa prelaga na druge.
V sindikatu opozarjajo, da zakon, ki je bil sprejet mimo opozoril zdravniške in pravne stroke ter brez ustreznega dialoga, prinaša neustrezne sistemske rešitve, sprejete brez predhodne analize. Predvideni mehanizmi za merjenje obremenitev zdravnikov so po oceni sindikata nejasni, nepreverjeni in uvedeni brez kakršnekoli metodologije ali vnaprejšnje presoje skladnosti z ustavnimi pravicami zaposlenih v zdravstvu. Takšen način zakonodajnega urejanja neposredno vpliva na delovna razmerja, povzroča dodatno pravno negotovost v že tako nestabilnem sistemu in nadaljnje razslojevanje pogojev dela med izvajalci ter odpira vrata političnemu poseganju v strokovne standarde, kar ocenjujejo kot nevaren precedens.
Posledice takšnega pristopa se že kažejo v praksi – nekateri javni zdravstveni zavodi zaradi odhodov zdravnikov opozarjajo na nezmožnost zagotavljanja neprekinjene zdravstvene oskrbe, prihaja tudi do zapiranja ambulant. V sindikatu opozarjajo, da bo začetek izvajanja zakona stanje še poslabšal in v številnih okoljih lahko pripeljal do ohromitve sistema.
V sindikatu Fides so ob sprejetju sprememb zakona izrazili tudi pričakovanje, da bo svojo vlogo varuha ustavnosti opravil tudi Državni svet RS in na zakon podal veto. Na Ustavnem sodišču RS pa je še vedno tudi zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti spremenjenih določb zakona o zdravniški službi, s katerimi je bila omejena pravica zdravnikov do stavke.
Brecelj preseneča
Napoved zahteve za ustavno presojo za ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, ki je kot ministrica povsem podrejena skrajno levi skupini Jaše Jenulla in Dušana Kebra, ni bila presenečenje. Še bolj kot Prevolnik Ruplova pa preseneča Erik Brecelj, zdravnik in predsednik strateškega sveta za zdravstvo. Javnost namreč razburja njegova podpora vladajoči eliti, zgroženi so tudi nad njegovo izjavo, da se bo »korupcija odpravila z dobrim vodenjem, z dobro urejenostjo, s čistimi posli v zdravstvu, ne pa s policijo in sodstvom«. Ta Brecljeva izločitev policije in sodstva res preseneča. Nasploh navaja, da ne gre za rušenje zasebnega zdravstva, gre pa za rušenje ljudi v javnem in zasebnem zdravstvu, ki poslujejo z namenom lastnih zaslužkov in odiranjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). O tem, da je treba urediti ZZZS, ki še vedno deluje po sistemu iz nekdanje skupne socialistične države, Brecelj javno ne ve nič. Pričakuje pa, »da bo vlada šla ne glede na upor naprej«. Se pravi ne glede na mnenje zdravnikov in bolnikov, svoje ambicije naj lobisti v ozadju z vladajočo kliko na čelu udejanjajo dalje.
