jaNEThe European post je objavil intervju s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo, v katerem je tekla beseda o zdravstvenem stanju v Evropi, odzivih Evropske unije in migrantski krizi.
Na vprašanje, katere ukrepe je vlada sprejela v boju proti Covid-19 takoj po tem, ko je postal predsednik vlade, je premier Janša najprej spomnil, da so vlado prevzeli v času, ko niso bili sprejeti nobeni resni ukrepi za boj proti epidemiji. »Zaloge s potrebno osebno zaščitno opremo so bile prazne. Vsako posamezno naročilo, odlok in odločbo smo napisali iz nič, kar je zahtevalo dodatna prizadevanja za reševanje tega zahrbtnega virusa,« je povedal ter dodal, da so pri sprejemanju ukrepov sledili navodilom medicinskih strokovnjakov, pri tem pa sledili razmeram ne le v sosednjih državah, ampak tudi v drugih državah, ki so se pred nami spopadle z epidemijo. »Takoj smo sprejeli odredbo o začasni prepovedi ponujanja in prodaje blaga in storitev potrošnikom, ki omogoča le poslovanje s hrano in drugimi osnovnimi storitvami (pošte, lekarne, bencinske črpalke, banke, kmetijske trgovine), medtem ko so vse ostale nastanitvene zmogljivosti , gostinstvo, wellness, športne in rekreacijske, kinematografske, kulturne, frizerske, kozmetične in pedikurske storitve, vključno z igrami na srečo in drugimi podobnimi dejavnostmi, bile začasno ustavljene,« je za The European post povedal slovenski premier.
Naštel je tudi druge nujne ukrepe, kot sprejetje akta o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi zadevami, povezanimi z javnim pravom. »Prepovedali smo izvajanje zračnih prevozov v Republiki Sloveniji, z nekaj izjemami. Izobraževalne ustanove so bile zaprte, kar pomeni, da se študijski postopek izvaja na daljavo, in še naprej se bo izvajal tako dolgo, dokler obstaja tveganje za širjenje virusa. Poleg tega smo sprejeli akcijski predlog za intervencijski ukrep odloženega plačila obveznosti posojilojemalcev, omejili vstop v Republiko Slovenijo iz Italije in vzpostavili kontrolne točke na avstrijski meji. Prepovedali smo gibanje zunaj prebivališča občine, pa tudi zbiranja ljudi na javnih sestankih, javnih prireditvah in drugih prireditvah na javnih krajih v Republiki Sloveniji.«
Premier Janša je spregovoril tudi o protikoronskemu zakonodajnemu svežnju, ki vsebuje ukrepe za ohranjanje delovnih mest, izboljšanje socialnega položaja ljudi, pomoč zaposlenim, ohranjanju poslovanja, izboljšavi likvidnosti podjetij in podpori znanstvenih raziskovalnih projektov v boju proti epidemiji ter smernice za ukrepe za pomoč kmetijstvu. »Temu paketu bodo sledili še drugi, vse z namenom, da se čim prej vrnemo v življenje po tej bitki s koronavirusom. Ker je obseg krize resnično velik in bi lahko imel velike in usodne učinke na skladnost EU ter ekonomske in monetarne unije, je Slovenija podprla pobudo za skupni dolžniški instrument.«
Premier Janša je novinarju The European posta kratko razložil, kako se Slovenija spopada s pomanjkanjem zaščitne in medicinske opreme.
Povedal je, da si Slovenija, tako kot druge države, zdaj po vsem svetu prizadevajo najti medicinsko opremo, katere proizvodnja je osredotočena na Kitajskem. »Tudi naša vlada je takoj po imenovanju začela izvajati dejavnosti za dobavo take opreme in delamo vse, kar je mogoče, da bi zagotovili dobavo oprema. Ne mine dan, ne da bi bila v Slovenijo dostavljena vsaj ena velika pošiljka,« je poudaril Janša, ki se je ob tej priložnosti zahvalil Češki republiki za njihovo pomoč − ne le glede zaščitne opreme, ampak tudi z repatriacijo slovenskih državljanov. »Solidarnost med ljudmi in državami se preizkuša v tej krizi in z veseljem ugotavljam, da na splošno prevladuje človeštvo.«
»Na žalost nekateri izdelki, ki ponujajo najvišjo stopnjo zaščite, trenutno preprosto niso na voljo nikjer. Februarja, ko so bili ti izdelki na trgu še vedno na voljo v zadostnih količinah, jih nihče v Sloveniji ni hotel kupiti. Poleg tega je moj predhodnik javno izjavil, da širimo paniko in očitno nasprotujemo nasvetom medicinskih strokovnjakov,« je bil jasen v odgovoru slovenski premier.
»Naj ponazorim, kako težke so razmere z zaščitno opremo po vsem svetu, če omenim ameriškega podpredsednika, ki je na Twitterju izrazil osebno hvaležnost za donacijo 5000 zaščitnih mask. Samo pomislite, za 5000 mask v državi s 327 milijoni prebivalcev.«
Janša je še dodal, da je na ravni EU pozval, naj pospešimo postopke in dobave kot del skupnih naročil za potrebno medicinsko in zaščitno opremo. »Prepričan sem, da se je usklajevanje v ta namen že začelo in da bodo tako vse države članice pridobile dodatno opremo, ki je tako nujno potrebna.«
Na vprašanje, zakaj je prišlo do pomanjkanja evropske solidarnosti do Italije, je Janša odgovoril, da je potrebno odločno, usklajeno in usklajeno ukrepanje potrebno ne le na nacionalni ravni, temveč tudi na evropski ravni. »V institucionalnem smislu so očitne pomanjkljivosti, in to tako na nacionalni in nadnacionalni ravni, na kar sem opozoril na zadnjem zasedanju Evropskega sveta. Prvič, zgodilo se je, da so institucije, opremljene z informacijami in znanjem, ki bi mogle predvideti razvoj dogodkov, slabo delovale − tukaj se postavljajo vprašanja, zakaj je Svetovna zdravstvena organizacija potrebovala toliko časa, da je razglasila pandemijo, kako je mogoče, da OZN ni veliko povedala januarja in februarja in zakaj ni bilo vsaj dovolj močnega zgodnjega opozorila naših strokovnjakov, inštitutov in akademikov. Prišlo je do težave glede počasnega odzivnega časa, nato je bila tu slaba izmenjava informacij med državami, slabo usklajevanje in še posebej očitno, resno pomanjkanje zaloge osnovne zaščitne in medicinske opreme,« je opisal krizno situacijo slovenski premier Janša in stanje primerjal z vojaškega vidika: »V teh okoliščinah je strateški vidik osebne zaščitne opreme enak statusu streliva na bojišču.«
Janša je prepričan, da se vsi lahko naučimo iz trenutnega pomanjkanja zaščitne opreme – zagotoviti moramo, da se ta situacija, ko so proizvodne zmogljivosti koncentrirane samo na enem delu sveta, ne ponovi.
»Druge pomanjkljivosti se odkrivajo tudi na ravni EU kot celote in priznati jih moramo in narediti vse, kar je v naši moči, da jih čim prej odpravimo. Prosim, ne razumite me narobe: ne potrebujemo novih institucij, temveč bolj prožno delovanje in boljše usklajevanje,« je še opozoril premier Janša.
»Na eni strani lahko opazimo plemenita dejanja nekaterih držav – v zvezi s tem sem že omenil naše izkušnje s Češko, na drugi strani pa se srečujemo s primeri egoizma znotraj družine evropskih narodov in držav. Izkazati moramo solidarnost z državami, zlasti s tistimi, ki so zaradi krize pod velikim pritiskom. Upam, da bo v prihodnosti, ko se bomo ozrli in analizirali naše spoprijemanje s krizo koronavirusa, več pozitivnih kot negativnih ukrepov,« upa premier Janša.
Prepričan je tudi, da je vloga evropskih institucij izjemno pomembna. »Po moji oceni je Evropska centralna banka hitro pospešila svoje ukrepe, ki se zdaj zdijo ustrezni glede na velikost izziva, zato pozdravljamo tako imenovani program v času pandemije Pandemic Emergency Purchase Programme. Vendar le ukrepi denarnega organa ne bodo dovolj. Morali bi narediti korenit korak naprej v smislu sprejemanja usklajenih in odločnih ukrepov, prilagojenih velikosti in specifičnim značilnostim izziva, kot je oblikovanje skupnega dolžniškega instrumenta,« meni Janša in doda, da bi bil v normalnih okoliščinah in načeloma odločno proti tistim, ki bolje delujejo samodejno podpirajoč vse druge. Toda zaradi okoliščin pandemije bi izdaja skupnega dolžniškega instrumenta poslala močno sporočilo enotnosti in solidarnosti.«
In še o migrantski krizi: »Res je, da je Balkanska migrantska pot spet aktivna − pravzaprav se ni nikoli popolnoma zaprla − in v zadnjih mesecih se število ilegalnih prehodov naše južne meje povečuje. V preteklosti so poročali o ilegalnih migrantih, ki so v Evropo prihajali po balkanski poti, poleg nekaj posameznikov, ki so nato izvajali teroristična dejanja, s seboj prinesli bolezni, ki so bila leta v Evropi izkoreninjena. Na primer, slovenski policisti, ki ščitijo mejo, so v zadnjih letih dobili garje in druge bolezni. Druga težava je, da nezakoniti migranti, ki zaprosijo za azil v naši državi, zapustijo azilne centre in potujejo v druge evropske države, in če imajo nalezljivo bolezen, lahko okužijo katero koli osebo, s katero stopijo v stik.
Zavedamo se, da naša južna meja ni le meja med dvema državama, ampak je tudi zunanja meja EU, tj. Schengenska meja. To pomeni, da je naša odgovornost, da jo ustrezno zaščitimo, toliko večja. Zato trenutno poteka široka razprava o aktiviranju ustreznega zakonskega člena, da se oboroženim silam dodelijo dodatna pooblastila za zaščito naše južne meje, za kar je treba podpreti dve tretjini glasov v parlamentu. Načrtujemo tudi spremembo zakonodaje o azilu, da se prepreči zloraba azilnih postopkov. Vlada, ki jo vodim, bo storila vse potrebno, da prepreči ilegalne migracije in ilegalne prehode meje,« je še pred zavrnitvijo aktivacije omenjenega zakonskega člena v DZ povedal premier Janša.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z EU po tej krizi. Ali bo EU postala močnejša in bolj združena ali je to konec EU, kot se je to videlo glede nujne zdravstvene pomoči?
Premier Janša je prepričan, da se je po začetnem podcenjevanju, počasnem odzivanju in ob pomanjkljivem usklajevanju s strani institucij EU, usklajevanje v zadnjih dneh izboljšalo in si prizadevamo za bolj usklajeno ukrepanje. »Kriza, ki nas je prizadela, je zelo resen preizkus naše sposobnosti skupnega in usklajenega ukrepanja ter sodelovanja. To je izziv in priložnost za izhod iz krize, da smo bolj povezani, z večjim občutkom odgovornosti drug do drugega, z globljim občutkom empatije, jasnejšim zavedanjem, da smo povezani v naši skupni usodi in potrebo po sodelovanju za dobro počutje vseh nas, vseh držav in držav v Evropi, kjer odnose med državama vodi zavedanje o skupnih nalogah, ki nam koristijo, in ne osredotočenost na zgolj prehodni vidik odnosov. Če se na ta izziv na ta način ne bomo mogli odzvati, lahko to močno vpliva na prihodnjo skladnost EU in s tem na njeno enotnost in moč. Vendar je v tej krizi vsaka država, ki se sooči z vprašanjem sposobnosti svojega zdravstvenega sistema, odvisna od svojih ukrepov in ne samo da čaka na skupni odziv EU.«
