Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Odločitev najvišjega sodišča v državi, ki se je odločilo za zadržanje dela 23. in 24. ter 25. člena novele zakona o RTV Slovenija, ki govorijo o konstituiranju novega sveta zavoda, oblikovanju novega statuta ter imenovanju novega predsednika in članov uprave, buri duhove, še posebej levih aktivistov, ki si na vsak način želijo, da čim prej pride do podreditve javne televizije. Čeprav je sodišče jasno sporočilo, da lahko svoje delo za zdaj nadaljujejo trenutni programski in nadzorni svet, kulturna ministrica Asta Vrečko in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič v zvezi z zadržanjem problematizirata stanje, ker novonastali svet po noveli nima pravne podlage za delo, enako pa pravne podlage za obstoj po njunih besedah nimata obstoječi nadzorni in programski svet, ker jima je potekel mandat. Da je ta zmeda nepotrebna, če se natančno prebere sklep sodišča, pa pravi ustavni pravnik dr. Matej Avbelj.
“Tako ima ta trenutek pravno podlago za obstoj samo novi svet zavoda, ki pa nima pravne podlage za dejansko delovanje. Stari programski in nadzorni svet sta s tem ostala brez pravne podlage za svoje delovanje in obstoj,” po poročanju Siola pravi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribič, ki meni, da se je s tem prišlo do ustavne negotovosti, ker ni mogoče končno konstituiranje sveta zavoda. Ministrica Asta Vrečko pa ob tem pravi, da se zaradi trenutnega stanja na ministrstvu išče rešitve. “Sofizmi Ribičiča in Vrečkove. Odločitev Ustavnega sodišča je jasna, da bolj ne more biti, in zapisana na 10. strani njihovega sklepa,” pa dvojici odgovarja predsednik Nadzornega sveta RTVS dr. Borut Rončević.
Da se omogoči nemoteno delovanje RTVS, s tekočimi posli nadaljujejo dosedanji organi
Rončević ob tem izpostavlja, da je na deseti strani sklepa mogoče prebrati, da v času do končne odločitve Ustavnega sodišča “v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 22. člena ZRTVS-1B nadaljujejo z delom Programski in Nadzorni svet ter nanju vezani odbori v sestavi in s pristojnostmi, ki jih imajo do uveljavitve tega zakona, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa opravljajo svoje naloge kot vršilci dolžnosti s pristojnostmi, ki so jih imeli do uveljavitve ZRTVS-1B, pri čemer znotraj pristojnosti iz 22. člena ZRTVS-1 opravljajo le tekoče posle, ki omogočajo nemoteno delovanje RTV Slovenija in zagotavljajo izpolnjevanje profesionalnih standardov na področju izvajanja radijske in televizijske dejavnosti”.
dr. Borut Rončević (Foto: Facebook)
Ker ta dvojnost svetov buri duhove nekaterih, ustavni pravnik dr. Matej Avbelj pravi, da je ta zmeda povsem nepotrebna. Če namreč po njegovih besedah natančno preberemo sklep sodišča, tako izrek kot obrazložitev, je popolnoma jasno, da imamo tiste organe, ki so ostali in opravljajo svoje tekoče posle – vršilce dolžnosti – in da se novi organi po novi noveli ne morejo konstituirati, se ne morejo uveljaviti, dokler o zadevi dokončno ne odloči Ustavno sodišče RS. A ker se lahko še naprej izbirajo novi člani novega sveta, je Avbelj za RTVS povedal, da se mu v tem delu sam sklep ustavnega sodišča ne zdi preveč preprečljiv.
“Verjetno gre za odraz velike razklanosti znotraj ustavnega sodišča in iskanja kompromisov med sodniki. Potrebno si je priznati, da so bili ustavni sodniki tu očitno pod velikim političnim pritiskom. Videli smo manevre vlade v zadnjem trenutku,” je izpostavil in dodal, da ga kot ustavnega pravnika skrbi tudi dejstvo, da očitno informacije z ustavnega sodišča odtekajo še tekom samega postopka. “To je za institucionalno integriteto ustavnega sodišča zelo slabo”.
Foto: posnetek zaslona RTVS
“Naši argumenti so bili izključno pravni argumenti, ki so bili umeščeni v ustaljeno sodno prakso slovenskega ustavnega sodišča, kot tudi ustaljeno prakso evropskega ustavnega prava,” je pojasnil. V sami pobudi so po besedah Avblja predstavili vodilne sodbe tako sodišča EU kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer so ti organi v na las podobnih primerih odločili v smeri, v kateri se giblje ustavno sodišče s tem zadržanjem. “Tukaj ne gre za varovanje mandatov, varovanje privilegijev nekih RTV funkcionarjev, temveč gre za varovanje mandatov v funkciji institucionalne neodvisnosti javne RTVS,” je dejal in dodal, da to pomeni, da katerakoli oblast ne more ne glede na večino, ki jo ima, sprejeti zakona, s katerim čez noč ex lege obglavi celoten sistem vodenja, upravljanja in nadzora neke javne RTVS, če naj ta še ostane neodvisna in nepristranska.
Avbelj je sicer prepričan, da bo ustavno sodišče razveljavilo celoten zakon, ker je ta zakon formalno protiustaven in grobo protiustaven tudi v vsebinskem smislu. V primeru, če pa bi sodišče odločilo drugače, bo pomagal napisati pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer o uspehu glede na to kar so v pobudi navedli, ne dvomi.
