Državnotožilski svet je nedavno politično pristransko in nestrokovno obsodil pismo predsednika vlade Janeza Janše, v katerem je generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi očital pasivnost tožilstva pri pregonu groženj s smrtjo in napadih na policiste na protivladnih protestih.
Državnotožilski svet sestavlja devet članov. Od tega štiri člane izvolijo državni tožilci izmed državnih tožilcev, ki nimajo vodstvenih položajev, in sicer po enega od tistih, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca, višjega državnega tožilca, okrožnega državnega tožilca in okrajnega državnega tožilca. Štiri člane izvoli Državni zbor RS na predlog predsednika države, enega pa imenuje minister za pravosodje izmed vodij okrožnih državnih tožilcev. Imenovani oziroma izvoljeni so za šest let in po poteku mandata ne morejo biti takoj znova izvoljeni oziroma imenovani.
Zanimiva druščina
Kdo so člani Državnotožilskega sveta, ki med drugim daje mnenje k politiki pregona državnega tožilstva, podaja mnenja o predlogih za imenovanje državnih tožilcev, izdeluje ocene državnotožilske službe, odloča o napredovanju državnih tožilcev in o nezdružljivosti funkcije državnega tožilca? To je zanimiva druščina, ki je politično nagnjena zelo na levo. Predsednica Državnotožilskega sveta je Tamara Gregorčič, Igor Lučovnik pa je podpredsednik. Člani sveta predsednika in podpredsednika volijo med seboj; zdajšnja sta bila izvoljena 22. novembra 2019, in sicer za dveletni mandat. Nastopila sta ga 19. decembra 2019.
Tamara Gregorčič kot predsednica
Tamara Gregorčič je višja državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. 3. januarja letos je bila imenovana za namestnico vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Pod odločbo o imenovanju, ki je bila 19. decembra 2019 objavljena v Uradnem listu RS, to je prav na dan, ko je nastopila tudi funkcijo predsednice Državnotožilskega sveta, pa je podpisana – Tamara Gregorčič, predsednica Državnotožilskega sveta. Gregorčičeva je bila vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva, a je s tega mesta odstopila sredi septembra 2017 po negativni oceni takratnega Državnotožilskega sveta za napredovanje. Avgusta 2008 se je prijavila na razpis za vodjo ljubljanskih tožilcev in bila izbrana. Pod njenim vodstvom so na tožilstvu pospešili postopke v primeru Mercatorja, ovadbo je podal Zoran Janković. Leta 2010 je kot državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo Društva za zaščito živali Ljubljana, ki se je nanašala na mučenje psov v lasti Saše Baričeviča. Podobno je bilo v primeru izjav Svetlane Makarovič zoper Katoliško cerkev v Sloveniji.
Podpredsednik Igor Lučovnik
Igor Lučovnik je bil v prejšenjem režimu, po podatkih našega vira, najprej občinski javni tožilec. Pred razpadom Jugoslavije pa je bil občinski sekretar Zveze komunistov Slovenije v Novi Gorici. V državnem zboru je bil izvoljen leta 2017 s podporo glasov takratne Šarčeve koalicije. Lučovnik je upokojeni višji sodnik upravnega sodišča. Med drugim je bil svetovalec vlade na pravosodnem ministrstvu (1994), leta 1998 pa je bil izvoljen na sodniško mesto višjega sodnika upravnega sodišča. Vsa leta do upokojitve julija 2014 je bil vodja zunanjega oddelka v Novi Gorici in predsednik dveh senatov. Priimek Lučovnik najdemo tudi v povezavi z zvezo borcev v Novi Gorici. Ali gre za isto osebo, ni znano. Po zapisih v Pravni praksi iz leta 1997 je bil tudi svetovalec vlade na Norveškem. Junija 1999 je bil izvoljen v Personalni svet slovenskega upravnega sodišča, junija 2004 pa je bil izvoljen v Sodni svet. Novembra 2014 so Primorske novice objavile, da se je moral zagovarjati pred sodiščem, ker ga je skupaj s še dvema drugima sodnikoma tožil odvetnik Franci Matoz, češ da je prepočasi opravljal svoje delo. Decembra 2015 je Demokracija na podlagi pričevanja Nade Bolcar, ki ji je spodletelo, ko je kandidirala za notarko, zapisala: »Takrat je bila ministrica Metka Zupančič in je izmed 6 kandidatov izbrala svojo sestrično Evo Lučovnik, postopek pa je vodil njen mož Igor Lučovnik, ki je bil sekretar na ministrstvu. Sorodstvena razmerja so na ministrstvu pojasnili tako, da to pač ni prepovedano.«
Član Milan Birsa
Za člana sveta je bil leta 2017 izvoljen v državnem zboru, sicer je letnik 1945. Bil je javni tožilec v Celju, za vodjo Višjega državnega tožilstva v Celju je bil imenovan leta 2001. Nato je bil imenovan za vodjo Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju, kjer se je v letu 2013 tudi upokojil. Kot javni tožilec je nastopal v primeru štirikratnega umora v Tekačevem. Leta 2005 ga takratni pravosodni minister Lovro Šturm ni želel imenovati za vodjo zunanjega oddelka vrhovnega državnega tožilstva v Celju, kakor je predlagal začasni generalni državni tožilec Franc Mazi. Leta 2007 je na Ptuju vodil preiskavo povojnih grobišč v Kidričevem.
Članica Katja Filipčič
V Državnotožilski svet je bil izvoljena leta 2017. V predstavitvi je bilo navedeno, da je izredna profesorica za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti in prodekanka za študijske zadeve. Kot raziskovalka deluje tudi na fakultetnem Inštitutu za kriminologijo. Večinoma se ukvarja z družinskim in mladostniškim nasiljem. Ima pa »čudno« družbo, in sicer leta 2014 je izdala knjigo skupaj z Milico Antić Gaber. Sodelovala je s Katjo Šugman Stubbs in ima funkcijo v fundaciji Mira Senice Parus. Leta 2009 je postala članica Sveta za kaznovalno politiko, ki ga je vodil pravosodni minister LDS Aleš Zalar. Leta 2010 je sodelovala tudi v izbirni komisiji za imenovanje predsednika Komisije za preprečevanje korupcije pri takratnem predsedniku države Danilu Türku. Izbran je bil Goran Klemenčič.
Članica Lucija Helbl
Gre za okrožno državno tožilko, rojeno leta 1976. V letu 2011 je bila imenovana za pomočnico okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu. Večino njenega dela je črna kronika in družinsko nasilje. Marca letos je pričala zoper nekdanjo policistko, osumljeno zlorabe uradnega položaja.
Članica Barbara Knol Drobnič
Je vrhovna državna tožilka svétnica, rojena leta 1955. Leta 2002 se je zaposlila na Državnem tožilstvu Republike Slovenije kot vrhovna državna tožilka. Prej je bila sodnica v Kranju. Leta 2017 je kot vrhovna državna tožilka podpisala zavrnitev zahteve društva Huda jama, naj prepove delovanje ZZB NOB.
Članica Ljubica Kosmovski Fojkar
V Državnotožilski svet jo je leta 2017 izvolil državni zbor. Leta 1995 je bila imenovana na mesto okrožne državne tožilke na Okrožnem državnem tožilstvu v Kopru. Leta 2014 je kandidirala na lokalnih volitvah na Listi Polke Boškovič. Ko bi bilo treba prevzeti mandat mestne svetnice, pa se ni več pojavila. Leta 2015 je dala pozitivno mnenje k predlogu Boruta Pahorja za pomilostitev Bahtiarja Bajrovića iz Sportine. Je tudi aktivistka društva Beli obroč.
Članica mag. Barbara Lipovšek
Je višja državna tožilka, rojena leta 1974. Leta 2006 je bila imenovana za pomočnico državnega pravobranilca na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani. Leta 2010 je bila imenovana za okrožno državno tožilko na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Leta 2012 je bila kot članica Specializiranega tožilstva dodeljena ekipi tožilke Blanke Žgajnar. Leta 2017 je kot tožilka sodelovala v zadevi zoper Mašo in Franca Kanglerja.
Član Robert Renier
Je višji državni tožilec in vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem. Rojen je bil leta 1962, za vodjo tožilstva v Krškem je bil imenoval 20. januarja 2016 za šest let. Leta 2016 se je prijavil za generalnega državnega tožilca, zmagal je Šketa. Za člana Državnotožilskega sveta je bil imenovan na predlog pravosodne ministrice Andreje Katič (SD).
