Nova vlada Janeza Janše je svojo ustanovno sejo v veliki meri posvetila tudi razpravi o ukrepih za omejevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. Kot je po seji dejal novi obrambni minister Matej Tonin, so ustanovili krizni štab in sprejeli del ukrepov, nekateri pa sledijo v prihodnjih dneh. Štab vodi Janša, sekretar je Andrej Rupnik.
Vlada, ki se je prvič sestala uro po potrditvi v DZ, je kmalu po začetku seje na Twitterju objavila fotografijo, iz katere je razvidno, da so premier in ministrska ekipa opremljeni z zaščitnimi maskami.
“To je bilo predvsem sporočilo, da moramo vsi paziti eden na drugega in narediti vse, da se širjenje virusa zaustavi,” je po seji dejal Tonin. Je pa priznal, da jih niso uporabljali ves čas seje, ki je trajala več kot štiri ure.
Večji del razprave je bil sicer posvečen ukrepom za boj proti širjenju koronavirusa. “Ministri bodo v prihodnjih dneh sporočili, kakšni bodo ti ukrepi,” je dejal Tonin in na vprašanje, do katere mere se bodo zaostrili, odgovoril, da je “to odvisno od tega, koliko bodo ljudje upoštevali že sprejete ukrepe”.
Danes so po njegovih besedah sprejeli nekaj uredb s področja kmetijstva in blagovnih rezerv. Možni pa so še posegi v urejanje prometa, javnega prevoza, dela trgovskih centrov,… Podrobnosti Tonin ni razkril. “Moja naloga je, da zagotovim nemoteno delovanje civilne zaščite in nove kapacitete za potencialne bolnike,” je še navedel novi obrambni minister.
Vodja kriznega štaba je predsednik vlade, sekretar pa nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Andrej Rupnik. Štab v enem formatu sestavljajo vsi ministri, v drugem pa še drugi visoki strokovni in odgovorni uslužbenci. Podpirajo ga strokovne skupine, torej ljudje, ki so vpeti v obvladovanje razmer in najbolj kompetentni, da v vsakem trenutku priskrbijo točne in zanesljive podatke, je Rupnik povedal v izjavi novinarjem po seji vlade. Krizni štab se bo sestal danes takoj po primopredaji poslov na ministrstvih.
Glede na to, da so razmere precej resne, bodo po Rupnikovih besedah precej resni tudi ukrepi. “Lahko rečemo, da je vrag še zdavnaj odnesel šalo, kot družba se bomo morali korenito pripraviti na spopad s to krizo. Čaka nas precej burno obdobje, v upanju, da bomo uspeli vsaj omejiti posledice,” je dejal. Na vprašanje podaljšanja ukrepov je odgovoril, da delajo ocene, a niso dovolj zanesljive.
Po Rupnikovih navedbah pripravljajo vrsto ukrepov, ki bodo segali dejansko na vsa področja, povsod, kjer prihaja do interakcije med ljudmi. Pojasnil je, da se je najlažje braniti na najnižji družbeni celici, torej družini, vendar pa morajo ukrepi slediti sistematično vse do vrha, do največjih možnih načinov združevanja ljudi.
“Tukaj ni nobene raketne znanosti, družba se bo morala prilagodit. Vsi, ne le Slovenija, tudi svet bo plačal precejšnjo ekonomsko ceno, a to ni nič v primerjavi z življenji, ki se jih bo dalo prihraniti,” je dejal. Opozoril je, da je potrebno sistematično delo vseh, da skupaj odpravljajo faktorje, ki omogočajo širjenje virusa.
Več o ukrepih, ki bodo po Rupnikovih navedbah razdeljeni na posamična obdobja, bodo povedali ministri ob primopredajah. Če se razmere v svetu in pri nas ne bodo spremenile, lahko po njegovih besedah pričakujemo stopnjevanje ukrepov.
Po zadnjih podatkih so v Sloveniji potrdili 141 okužb z novim koronavirusom. A kot pravi Rupnik, ne vemo, koliko je ljudi, ki so v tem trenutku že prenašalci ali oboleli. “Kar koli danes gledamo, gledamo 14 dni nazaj. To, česar danes ne vemo, se bo eksponiralo v tednu, dveh,” je pojasnil.
Po njegovih navedbah v Sloveniji vemo, da je grožnja novega koronavirusa svetovna, zelo jasna in medicinsko slabo obvladljiva, in kot družba smo dolžni zagotoviti zmanjšanje tveganj, ki iz tega sledijo: vedeti moramo, s čim razpolagamo, treba je imeti pregled nad razmerami na terenu, vedeti, kakšne bodo posledice in kako smo se po tem sposobni postaviti na noge.
“Problem je, da lahko zboli 80 odstotkov populacije, trije odstotki potencialno lahko umrejo, 17 odstotkov se jih virus ne dotakne s škodljivimi posledicami,” je pojasnil Rupnik. Ob tem je vprašal, kaj pomeni za ekonomijo in družbo kot celoto, če 80 odstotkov ljudi ne deluje, je doma, v karanteni. “Krizni štab si bo prizadeval dejavnike tveganja spravit pod nadzor,” je zagotovil.
Vlada sicer dokončnih ukrepov na prvi seji še ni sprejemala, nekatere bo treba po Rupnikovih navedbah še pretehtati. Ko bodo ukrepi usklajeni, jih bodo predstavili, nekateri bodo kot priporočila, pomoč državljanom, zaveze.
Rupnik je zagotovil tudi nadaljnje obveščanje javnosti o virusu. Ocenil je še, da ljudje niso imeli občutka, da gre za resno grožnjo. “Prav je, da ima javnost jasno sliko, ker v preteklosti ni bila tako zelo jasna. V vladi ni nobenega dvoma, da se ukvarjamo z resno situacijo,” je še povedal. 
Vlada Janeza Janše v menjave na čelu policije in vojske
Vlada premierja Janeza Janše je na ustanovni seji razrešila direktorico policije Tatjano Bobnar, načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc in direktorja obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Dejana Matijeviča. Policijo bo začasno prevzel Anton Travner, vojsko Robert Glavaš, OVS bo v prihodnje vodil Andrej Osolnik.
Z vladnega urada za komuniciranje pa so sporočili, da bo Bobnarjevo na čelu policije kot vršilec dolžnosti nasledil Anton Travner, in sicer do imenovanja generalnega direktorja policije po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.
Tako Ermenčeva kot Bobnarjeva sta bili na položaj imenovani v času vlade Marjana Šarca kot prvi ženski na čelu vojske in policije v zgodovini samostojne države. Dejstvo, da sta bila oba represivna organa v ženskih rokah, je močno odmevalo tudi v tujini.
Za direktorja OVS ministrstva za obrambo pa je vlada danes imenovala Andreja Osolnika, in sicer za dobo petih let.
Vlada je sprejela še nekatere druge kadrovske odločitve. Kot so zapisali v vladi, se Božo Predalič vrača na položaj generalnega sekretarja vlade in bo pristojen za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na vladne dokumente iz zbirk generalnega sekretariata vlade. Prav tako je vlada Predaliču izdala pooblastilo za izjavljanje volje Slovenije kot edine delničarke ali edine družbenice v gospodarskih družbah.
S položaja direktorice urada vlade za komuniciranje je vlada razrešila Kristino Plavšak Krajnc in za vršilca dolžnosti direktorja imenovala Mira Petka. Nekdanji predstavnik za odnose z javnostmi pri SDS bo funkcijo opravljal do imenovanja direktorja po izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje šest mesecev.
S položaja direktorja službe vlade za zakonodajo je vlada razrešila Rada Feleta in za vršilko dolžnosti direktorja službe imenovala Katjo Triller Vrtovec. Tudi ona bo dolžnosti opravljala do imenovanja direktorja, a največ šest mesecev.
Ker je Lilijana Kozlovič postala ministrica za pravosodje, jo je vlada razrešila s položaja generalne direktorice agencije za okolje, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja pa imenovala Iztoka Slatinška.
Prav tako je vlada sprejela sklep o določitvi števila delovnih mest, za katera se lahko v kabinetu sklenejo delovna razmerja za določen čas. V kabinetih posameznih ministrov in v kabinetu generalnega sekretarja vlade je tako lahko do sedem delovnih mest, za katera se delovno razmerje sklene za določen čas.
Tudi v kabinetih ministrov, ki imajo po enega državnega sekretarja, je lahko do sedem takšnih delovnih mest. V kabinetu predsednika vlade število ni omejeno, ne sme pa presegati števila delovnih mest, predvidenega s kadrovskim načrtom.
Vlada je prve kadrovske poteze potegnila na nočni ustanovni seji, potem ko je DZ v petek zvečer potrdil ministrsko ekipo 14. slovenske vlade.
