Piše: Blagovest.si
Med domnevnimi najbolj znanimi žrtvami cerkvene inkvizicije je tudi Giordano Bruno. Koliko o njem sploh v resnici vemo in koliko o njem kroži napačnih predstav zaradi sicer popularnega stališča, da je Cerkev znanstvenike zažigala in bi to počela še danes?
Bošnjaški portal avaz.ba je objavil sicer dokaj kratek članek Danijala Hadžovića o primeru Giordana Bruna. Kot pravi, je bil pred nekaj več kot 400 leti Giordano Bruno sežgan na grmadi, potem ko se ni hotel odpovedati svojemu prepričanju, da se Zemlja vrti okoli sonca, kar je veljalo za hud zločin zoper Boga in vero, kar je bilo v katoliški vladavini kaznivo. “Na koncu se je izkazalo, da je Zemlja kljub trditvam Katoliške cerkve, da piše v Svetem pismu, okrogla, Brunov primer pa velja za prelomnico v zgodovini svobodomiselnosti in novih znanosti,” piše avtor.
In nadaljuje, da je bila pred približno petdesetimi leti zelo nadarjena ekipa “Monty Python” posnela film “Life of Brian”, kontraverzno parodijo življenja Jezusa Kristusa, ki je razburkala svetovno javnost, predvsem krščanske vernike. “Danes ta film velja za kultno delo, norčevanje iz vere in njenih dogem pa je sestavni del številnih stand-up nastopov po svobodnem svetu. V svobodni družbi imate pravico verjeti, kar hočete, vendar imajo tudi drugi ljudje pravico kritizirati vaše prepričanje, se z njim ne strinjati ali ga zasmehovati. Vaše prepričanje in vaši občutki niso in ne smejo biti boljši od pravice drugih ljudi do mišljenja in govorjenja. Kar je tebi sveto, ni sveto drugim ljudem in nimaš pravice vsiljevati svoje svetosti svoboščinam drugih ljudi. Če želite živeti v svobodni družbi.” Avtor problematizira, da pripadniki treh konfesij v BiH (islam, pravoslavna Cerkev, katoliška Cerkev) lahko napada ateizem, ateisti pa ne smejo žaliti verskih čustev.
Kaj reči na takšna stališča? Ob nedavni otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger v Parizu je bilo izrečenih precej ostrih besed zaradi parodije na da Vincijevo poslikavo Zadnje večerje, ki so jo precej “nesrečno” spojili s pogansko motiviko. Vendar zaradi tega nihče nikogar ni metal na grmado. Svoboda govora je v tem, da imam pravico izraziti nestrinjanje, nimam pa pravice do nasilja nad nekom, ki ne govori v skladu z mojim mišljenjem. Ko so razne levičarske umetniške skupine zlorabljale versko ikonografijo, denimo podobo Marije Pomagaj (od Strelnikoff do naslovnice Mladine), so padale ostre besede, ni bilo pa nobenega maščevanja. A bodimo iskreni: če bi si ustvarjalci pariške predstave na podoben način privoščili preroka Mohameda, se jim ne bi dobro pisalo. Ali nas primer krvavega napada na uredništvo satiričnega časopisa Charlie Hebdo ni nič naučil? Omenjeni medij se je norčeval (tudi) iz krščanstva. Upal pa je dregniti tudi v kakšne bolj zaščitene “svete krave”. In doživel maščevanje. Vendar ne s strani kristjanov.
Več TUKAJ.
