Koroška je v zadnjih letih napredovala, so pa priložnosti, ki so ostale neizkoriščene, je na zaključnem srečanju ob koncu obiska vlade na Koroškem v Mežici dejal premier Janez Janša. Janša je prepričan, da bo Slovenija v naslednjem mandatu vlade prišla do pokrajin in da Koroška bo pokrajina.
Zaključnega srečanja ob koncu celodnevnega vladnega obiska na Koroškem, v katerem so člani vlade s sodelavci opravili vrsto obiskov po regiji, so se v Mežici udeležili predstavniki gospodarstva in ustanov ter župani, ki so vlado opozorili na nekatere konkretne težave.
Premier Janša je v uvodnem nagovoru posebej izpostavil negativni naravni prirast v regiji, saj se je lani v regiji po njegovih besedah rodilo 110 “rojakov manj, kot jih je umrlo”. Ko govorimo o razvoju, je to pomemben podatek, je poudaril.
Regija ima po Janševih besedah veliko izjemno dobrih podjetij, kjer so razvojni potenciali veliki, Fakulteta za tehnologijo polimerov je eden od centrov odličnosti. “Korošci ste nadpovprečno podjetni,” je dejal Janša.
Je pa Koroška regija, v kateri ostajajo nerešeni nekateri ključni infrastrukturni problemi, tako na področju cest kot optike, je med drugim še dejal Janša. Po zdajšnjih načrtih naj bi bila tretja razvojna os oz. hitra cesta na odseku Velenje-Slovenj Gradec zgrajena v letu 2024, za odsek Šentrupert-Velenje je načrt izgradnje do konca 2026, za odseke naprej od Slovenj Gradca, ki še niso umeščeni v prostor, pa časovnica še ni znana, je na zaključnem srečanju povedal infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Premier Janša pa je dodal, da delajo na tem, da bodo postopki umeščanja v prostor bistveno krajši.
V uvodnem delu se je sicer premier dotaknil tudi trenutno zahtevnih zdravstvenih razmer v regiji. Te so zaradi naraščanja okužb z novim koronavirusom zaostrene predvsem v Črni na Koroškem, ki je razglašena za ogroženo območje.
Premier je v razpravi o zdravstvenem stanju poudaril, da ni dovolj, da se 90 odstotkov ljudi v državi obnaša odgovorno in upošteva splošna pravila obnašanja v času prisotnosti virusa, to moramo upoštevati vsi. “S covidom-19 bo potrebno še nekaj časa živeti, pred nami so kritični tedni in meseci,” je opozoril premier.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je uvodoma izpostavil, da ima turizem na Koroškem velik potencial, izzivi regije pa so po njegovih besedah med drugim v inovacijah, ustvarjanju delovnih mest za mlade, potrebne so nove naložbe v industrijo, razvoj novih turističnih nastanitev in visoko kakovostnih produktov.
Poudaril je, da se v regiji dobro razvija podjetniško podporno okolje in inkubatorji za mlada podjetja, ter med drugim izpostavil, da so se v okviru današnjega obiska dogovorili tudi za nekatere konkretne projekte, med drugim glede obnove ceste proti Kopam. V zvezi s tem je direktor podjetja Vabo Boštjan Paradiž izrazil upanje, da bo obnova res dokončno izvedena v dveh letih.
Poleg predstavnikov gospodarstva so ministrski zbor med drugim s konkretnimi vprašanji nagovorili župani nekaterih občin. Ravenskega župana Tomaža Rožena je med drugim zanimalo, ali Janša vidi Koroško kot pokrajino.
Premier je glede tega spomnil na aktivnosti v zvezi s tem v preteklosti, ki sicer zaradi različnih razlogov niso pripeljale do vzpostavitve pokrajin. “Kar se mene tiče in stranke, ki jo zastopam, mi svojega mnenja nismo spremenili. Mi Koroško vidimo kot pokrajino z vsemi atributi, mogoče z več regionalnimi središči, glede na to da ni enega zelo jasnega centra,” je dejal Janša in dodal, da je zakonodaja s potrebnimi nekaterimi popravki pripravljena že od prej, potrebujejo samo dvotretjinsko večino. “V tem trenutku je ni,” je dodal.
Je pa prepričan, da veliko problemov, o katerih govorimo danes, ne bi bilo več, če bi imeli vzpostavljene pokrajine. Situacija s covidom-19 trenutno jemlje dodaten prostor in energijo, zato ni manevrskega prostora za ukvarjanje s pridobivanjem dvotretjinske večine, je pa to po njegovih besedah velikanski izziv za naslednji mandat, kdor ga bo imel, saj nekaterih stvari brez decentralizacije ne bo mogoče več peljati.
Zato naj s tega vidika pritisk s strani regije ne popusti, je pozval Janša, ki je prepričan, da bomo v naslednjem mandatu prišli do pokrajin in da Koroška bo pokrajina.
Vlada na obisku na Koroškem zaznala napredek, a tudi neizkoriščene priložnosti
Ministra za zdravje ter za delo Tomaž Gantar in Janez Cigler Kralj sta v okviru obiska tudi obiskala največje žarišče na Koroškem, Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Črna na Koroškem, kjer je število potrjeno okuženih z novim koronavirusom med uporabniki, zaposlenimi in prostovoljci skupaj preseglo sto. Kot dobro pa je Gantar izpostavi nizko število hospitalizacij.
Kot je ocenil, imajo v CUDV zaradi trenutnih razmer težave na vseh področjih. Prepričan je, da je ob pomoči ureditev razmer možna. Na podlagi odredbe o razglasitvi ogroženega območja za občino bo namreč po besedah Ciglerja Kralja CUDV dobil kadrovsko pomoč ostalih podobnih socialnih zavodov, kot sta tista v Dornavi in Dragi, pa tudi nekaterih domov starejših, ki so že ponudili ekipe, tako da je seznam približno desetih ljudi že pripravljen.
Ob tem se je zahvalil šolski ministrici Simoni Kustec in vsem, ki so pomagali zagotoviti zunanjo lokacijo za rdečo cono v bližnjem centru za šolske in obšolske dejavnosti, kar so skupaj uredili že pretekli konec tedna.
Od ponedeljka lahko deset bolnikov s covidom-19 sprejme tudi slovenjgraška bolnišnica, ki jo je danes obiskal Gantar. Potrdil je še, da potekajo pogovori o tem, da bi Bolnišnico Topolšica v celoti uredili kot bolnišnico za bolnike s covidom-19 s sto posteljami.
Člani ministrske ekipe so obisk izkoristili tudi zato, da so ob stojnici na Ravnah na Koroškem pozvali državljane, naj si naložijo mobilno aplikacijo Ostani zdrav.
Vlada je med obiskom namenili pozornost tudi infrastrukturnim projektom. Okoljski minister Andrej Vizjak je tako denimo Korošcem obljubil pomoč pri preseganju birokratskih ovir glede zagotavljanja sredstev za plačila del na 50 milijonov evrov vrednem projektu vodooskrbe v petih občinah Zgornje Dravske doline.
Ta projekt je trenutno finančno največji projekt v koroški regiji in se že dlje časa sooča z različnimi zapleti. Dela so opravljena v okoli 90 odstotkih, plačila pa so izvedena za okoli 70 odstotkov opravljenih del. Rok za dokončanje del je marec prihodnje leto.
Glede izboljšanje okolja v zgornji Mežiški dolini pa je Vizjak dejal, da so doslej izpadla sredstva predvidena v proračunih za leti 2021 in 2022. Skupno je tako predvidenih okoli 3,5 milijona evrov, sanacija pa bo predvidoma končana konec leta 2022.
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je medtem potrdil, da bodo prvo lopato na trasi tretje razvojne osi zasadili naslednji četrtek na Gaberkah, s čimer formalno začenjajo ta projekt. Ocenil je, da gre za ključen korak pri večji povezljivosti in prihodnjem gospodarskem in siceršnjem razvoju regije.
Ta bo pomemben doprinos tudi pri razvoju turizma, v katerem gospodarski minister Zdravko Počivalšek vidi potencial Koroške. Regija trenutno beleži nekaj manj kot 150.000 nočitev letno, obstaja pa po ministrovih besedah kar nekaj atraktivnih pobud. Zato se je s predstavniki vodilnih koroških turističnih ponudnikov pogovarjal o tem, kako trenutno speči potencial bolje aktivirati v prihodnjem obdobju.
Tako kot tudi v vseh ostalih gospodarskih področjih je tudi na tem področju pomembna povezljivost. A tu ne gre zgolj za dostopnost regije, pač pa tudi za posamezne infrastrukturne povezave znotraj regije. Ob tem je posebej izpostavil cestno povezavo s Kopami.
Aktivni so bili tudi drugi člani vlade. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je koroškim županom predstavil dogovor o višini povprečnine za leti 2021 in 2022, ki bo znašala 628,20 evra. Sogovornike je seznanil tudi z razpisom Pametna mesta, ki bo predvidoma objavljen novembra. “Dodatno pa bodo občine prihranile tudi s sprejetjem zakona o finančni razbremenitvi občin, ki bo obravnavan že na oktobrski redni seji DZ in bi občinam lahko prinesel v proračunskem letu tudi do 64 milijonov evrov prihrankov,” je ocenil minister.
Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič se je med drugim sestala s predsednikoma Okrožnega in Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, Simonom Došenom in Vesno Rebernik Jamnik. Ob tem so iz ministrstva po obisku sporočili, da sta sodišči število nerešenih zadev znižali za 5 odstotkov, število nerešenih zadev, starejših od 5 let, pa za 25 odstotkov, kar da je tudi posledica uspešne prenove procesov v zadnjih letih. Posebno pozornost so sogovorniki namenili predvsem načrtovani reformi sodišča in vzpostavitvi enotnega okrožja ter mreži sodišč.
Prisotnost ministrstva za obrambo se v regiji izkazuje predvsem skozi sistem zaščite in reševanja, pri čemer so velik izziv naravne in druge nesreče. Teh je bilo na Koroškem v zadnjih nekaj letih nekaj več kot 900, pri čemer je bilo največ požarov in prometnih nesreč, sledijo delovne nesreče, nesreče v gorah, poplave in neurja ter plazovi.
Enega resnejših virov ogrožanja v regiji predstavlja jez Sobota, ki se nahaja neposredno ob meji na avstrijski strani in napaja hidroelektrarno Golica v avstrijskem mestu Labot. Ob poplavnem valu, ki bi nastal kot posledica porušenja jezu, bi bilo ogroženih več kot 2000 ljudi v štirih občinah, so po aktivnosti ministra Mateja Tonina sporočili z ministrstva za obrambo. Minister je ob obisku med drugim tudi izrekel pohvalo gasilcem.
Notranji minister Aleš Hojs je obiskal koroške policijske postaje in pisarne ter nekdanji mejni prehod Holmec, ogledal pa si je tudi strelišče Žančani pri Slovenj Gradcu. Finančni minister Andrej Šircelj pa je med drugim obiskal Finančni urad Dravograd, kjer je z vodstvom razpravljal o izzivih, pri njihovem delu. Obiskal je tudi nekatera podjetja.
