Piše: Sara Kovač (Nova24tv), C. R.
Na današnji dan leta 1988 je bila na Kongresnem trgu v Ljubljani prebrana znamenita Majniška deklaracija. “Hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda!”, je predstavljalo njeno osrednje sporočilo.
Na množičnih demonstracijah proti aretaciji Janeza Janše je slovenski pesnik Tone Pavček na Kongresnem trgu prebral Majniško deklaracijo. Šlo je za politično izjavo, ki so jo leta 1989 oblikovale prve opozicijske politične stranke in jo je podpisalo nekaj več kot sto tisoč ljudi. Ime dokumenta, Majniška deklaracija, je prevzeto od znamenite deklaracije dr. Antona Korošca iz leta 1917, ki je napovedovala konec Habsburške monarhije in začetek Jugoslavije. Majniška deklaracija, ki je bila spisana 72 let kasneje, pa je tlakovala pot v samostojno državo slovenskega naroda in napovedovala konec totalitarne Jugoslavije.
Politična izjava, prebrana pred več tisoč množico ljudi, je nastala aprila 1989 v pisarni dr. Dimitrija Rupla. Poleg Rupla so pri pisanju sodelovali še Janez Janša, France Bučar, Hubert Požarnik, Veno Taufer in Ivo Urbančič.
Prav tako so bile pod Majniško deklaracijo podpisane tedanje opozicijske stranke in gibanja: Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovensko krščansko socialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije (zdaj SDS), Društvo slovenskih skladateljev in Univerzitetna konferenca ZSMS. Sočasno je nastajal projugoslovanski dokument, poimenovan Temeljna listina Slovenije 1989, ki ga je oblikovala tedanja Republiška konferenca SDZL. Za razliko od Deklaracije je Temeljna listina še vedno ohranjala jugoslovanski okvir in napovedovala prenovo nekdanjega totalitarnega sistema.
Deklaracija je postala osnova političnega programa Demosa
Majniška deklaracije je nastala v negotovih časih, polnih trenj in je v nasprotju s takratnim totalitarnim jugoslovanskim sistemom pogumno ter odločno zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo utemeljena na spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin, demokraciji in družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Deklaracija je v duhu slovenske pomladi in narodnega prebujanja postala osnova političnega programa Demokratične opozicije Slovenije (DEMOS), ki je leta 1990 pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika zmagala na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji po letu 1945. Demosova vlada je uspešno izvedla plebiscit za samostojno Slovenijo in 25. junija 1991 uresničila glavno točko Majniške deklaracije, ko je bila sprejeta deklaracija o neodvisnosti Republike Slovenije.
Takratni komunistični vrh je v Majniški deklaraciji videl grožnjo izgube oblasti in totalitarnih privilegijev, zato so bili odzivi nanjo siloviti. Vodja CK Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan je za glasilo Komunist povedal: “Nekateri slovenski demokrati, ki so tako goreči nosilci Majniške deklaracije, vidijo perspektivo mimo socializma in mimo Jugoslavije. Sam pa sem prepričan, da se odpovedati Jugoslaviji, pomeni odpovedati lastni državi.”
Ob obletnici majniške deklaracije je Kulturni forum SDS objavil naslednjo poslanico:
Majniška deklaracija, ki jo je 8. maja 1989 na Kongresnem trgu prebral pesnik Tone Pavček, nas ne nagovarja le kot zgodovinski dokument, temveč kot preizkus zrelosti družbe. Nastala je v času procesa proti četverici, omejenih svoboščin in še neizrečene prihodnosti. Ni naključje, da je bila prav kultura med prvimi pobudnicami in nosilkami slovenskega demokratičnega prebujenja: beseda pisateljev, pesnikov, skladateljev in drugih umetnikov je javno izrekla tisto, kar je zorelo v narodu. Z Majniško deklaracijo je bila izražena zahteva po suvereni državi slovenskega naroda, ki lahko temelji le na spoštovanju človekovih pravic, demokraciji, pluralizmu ter družbeni ureditvi, ki zagotavlja duhovno in gmotno blaginjo.
Danes Slovenci državo imamo, žal pa se načrtno briše spomin na začetke demokratičnih procesov, zaničuje osamosvojitvene dogodke, celo človeške žrtve, in zanika temeljna dejanja za ustanovitev samostojne države. A naše suverenosti ne predstavljata le ustava in zastava, temveč se le-ta odraža v sposobnosti, da demokracijo varujemo pred cinizmom, slovensko besedo pred zaničevanjem, skupno dobro pred ozkimi koristmi, kulturo pa pred razvrednotenjem v ideološko orodje ali aktivistične akcije. Kultura namreč ni okras države, temveč njen duhovni temelj.
Kulturni forum zato ob obletnici Majniške deklaracije poziva k razmisleku: kaj danes pomeni živeti in delovati v samostojni državi slovenskega naroda? Ni dvoma, da blaginja v državi temelji na gospodarskem razvoju in – kakor je zapisano v Majniški deklaraciji – v skladu z naravnimi danostmi in človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. A kjučno je, da se znova zavemo, da prihodnost naroda ni zgolj politično-ekonomski projekt, temveč predvsem kulturna zaveza vsakega posameznika slovenskemu jeziku, tradiciji in dediščini. Le narod, ki pozna in spoštuje svoje korenine, lahko samozavestno gradi svojo prihodnost.
