11.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Premier Janez Janša na vrhu gospodarstva: Gre za največ sredstev, ki si jih je Slovenija izpogajala doslej

Zaradi doslej sprejetih ukrepov je Slovenija po besedah predsednika vlade Janeza Janše v dobrem položaju za nadaljnje spopadanje z negativnimi posledicami epidemije in tudi za uspešen prehod v četrto industrijsko revolucijo. Vlada se tudi v tem času trudi, da bi ohranili razvojne potenciale gospodarstva, je dejal na vrhu slovenskega gospodarstva.

Janša je spomnil, da si je Slovenija v večletnem finančnem okviru in svežnju za okrevanje izpogajala 10,5 milijarde evrov, od tega približno 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev. “Gre za največ sredstev, ki si jih je izpogajala kadarkoli doslej za dodatni razvoj,” je dejal.

S tem so naši državi zagotovljena sredstva za raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in usposabljanje za poklice prihodnosti. “Na voljo imamo dovolj sredstev, da smo lahko zmagovalci tudi po krizi,” je dejal Janša.

Zmagovalci tudi po krizi je tudi naslov vrha slovenskega gospodarstva, 15. po vrsti, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) tokrat organizira virtualno.

Njen predsednik Boštjan Gorjup je omenil strategijo razvoja Slovenije do leta 2030, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. Pri vseh kazalnikih naj bi do tega leta prehiteli povprečje EU, a danes smo pri večini malo nad 90 odstotkov.

“Kar pogrešamo, je podrobnejši načrt zavez in ukrepov, s katerimi bomo ukrepali letos, drugo leto, leto zatem … skratka, kaj bomo vsako leto posebej do leta 2030 spremenili in razvili, da bomo do konca desetletja res postali ena najbolj razvitih družb na svetu,” je izzval predsednika vlade.

Da bi dosegli te cilje, bi morala biti naša povprečna rast BDP na prebivalca in tudi produktivnosti za približno polovica višja od predvidene v nekdanji strategiji razvoja Slovenije. Janša je ob tem ugotovil, da je velik zaviralec razvoja pretirana birokracija.

Vlada je zato imenovala strateški svet za debirokratizacijo, ki je pripravil zajeten sveženj ukrepov za poenostavitev postopkov. Ti bodo na razvoj gospodarstva vplivali stimulativno, je dejal in spomnil na interventni zakon za odpravo ovir pri zagonu pomembnih investicij, na podlagi katerega je vlada v pogon spravila številne infrastrukturne projekte, ki so imeli zagotovljena sredstva, a so zaradi različnih birokratskih ovir leta in leta stali.

Poudaril je, da Slovenija ostaja stabilna in zaupanja vredna država. Vlada, ki dela na tem, da bi čim prej uspešno premagali epidemijo, se izjemno trudi, da bi tudi v tem času ohranili razvojne potenciale slovenskega gospodarstva in slovenskega človeka nasploh, je dejal.

Vrh se je nadaljeval z okroglima mizama – govorci na prvi so govorili o tem, zakaj so nekateri v Sloveniji že uspeli prehiteti najrazvitejše in kaj se lahko od njih naučimo, na drugi pa so razmišljali o akcijskem načrt za družbo trajnostnega razvoja, ki so ga pripravili na GZS.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je o akcijskem načrtu dejala: “Cilj je jasen – priti med najrazvitejše države na svetu.” Ugotovila je, da v Sloveniji imamo podjetja, ki že segajo po zvezdah, a opozorila, da to ni prevladujoč vzorec. Sogovornike je zato vprašala, na katerih področjih so potrebne spremembe, da bomo vrhunski.

Navzoči so na prvem mestu izpostavili potrebo po vlaganjih v raziskave in razvoj. Če ne bomo bistveno povečali vlaganj v raziskave in razvoj, bomo sicer počasi napredovali, a zaostanka za najbolj razvitimi ne bomo nadoknadili, je dejal rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. Treba je podpreti dodatne programe sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom.

“Naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, vključno z digitalizacijo, nam ponujajo rešitve za mnoge izzive in omogočajo razvojni preskok,” se je strinjal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. “Slovenija mora postati enostavnejše, preglednejše in uporabniku prijaznejše življenjsko okolje,” je dodal.

Na načrte vlade o poenostavitvi administrativnih postopkov sta tako kot Počivalšek in Janša opozorila tudi ministra za delo ter za okolje, Janez Cigler Kralj in Andrej Vizjak. Cigler Kralj je spomnil na poenostavitev obveščanja delodajalcev o delu na domu, Vizjak pa je dejal: “Verjetno ste zaznali spremembe uredbe o predhodnih postopkih za presojo vplivov na okolje. Prenavljamo tudi gradbeno zakonodajo in zakonodajo urejanja prostora, vse s ciljem, da se pride do dovoljenj prej in z manj nepotrebne birokracije.”

Na vprašanje, ali so naši menedžerji dovolj pogumni, je Andrej Božič iz podjetja BB Consulting odgovoril, da manjka povezovanja in skupnega iskanja rešitev. “Prebojne ideje pridejo, če delamo večplastno in sodelujemo,” je dejal.

Podobnega mnenja je predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak. “Gospodarstveniki se v zadnjem obdobju intenzivno povezujemo v različna gospodarska združenja in poskušamo govoriti isti jezik,” je dejal. Prepričan je, da je skrajni čas za strukturne reforme in če bomo znali sesti za skupno mizo ter skupaj delovati za dosego ciljev, potem lahko Slovenija postane ena najhitreje rastočih držav na svetu.

Sari Čučnik iz podjetja Ebm-papst Slovenija se zdi pomembno vlaganje v znanje. Opozorila je tudi, da se produktivnosti ne meri le v proizvodnji, pač pa tudi v drugih službah, kjer se je treba naučiti, da smo učinkoviti in se ne izgubljamo v administraciji.

Vrh slovenskega gospodarstva je obiskal tudi kolesar Tadej Pogačar in na dražbi ponudil svojo belo majico z dirke po Franciji. Zanjo je največ ponudilo podjetje Murexin iz Puconcev, zbranih 6000 evrov pa bodo namenili mladinskim selekcijam slovenskih kolesarjev.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine