7.8 C
Ljubljana
sobota, 17 aprila, 2021

Predsednik vlade Janez Janša: Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da se evropski dogovor o okrevanju in odpornosti ohrani

Državni zbor je danes na seji obravnaval predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in k dopolnjenemu predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Predloga aktov je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Uvodno dopolnilno obrazložitev obeh predlogov aktov je na seji Državnega zbora predstavil predsednik vlade Janez Janša.

 

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran!

JANEZ JANŠA: Spoštovani zbor! Na kratko o Predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za naslednje leto in o dopolnjenem proračunu za leto 2022, ker delno smo o teh aktih v zadnjih tednih že govorili, vendar je pač potrebno ob tem drugem uvodu poudariti, da so razmere, kar se tiče javno finančnega položaja tako Slovenije kot ostalih držav članic Evropske unije še vedno nestabilne, kljub temu pa je danes možno bolj realno načrtovati prihodke in izdatke kot je bilo to še možno na začetku prvega vala epidemije. Domače in mednarodne institucije, ki napovedujejo rast oziroma padec bruto domačega proizvoda bruto domačih proizvodov po Evropi sicer mesečno ali pa vsaj trimesečno spreminjajo te napovedi, kljub temu pa niso bistveno drugačne kot so bile, ko smo najprej predstavljali proračunske dokumente.

Slovenija nekje ostaja v okvirih, ki so napovedani za celotno Evropsko unijo nekoliko boljše od napovedi za evroobmočje, katerega del smo in precej boljše kar se tiče napovedi glede zadolžitve. Tako recimo je povprečna napovedana zadolžitev v naslednjih treh letih, kar se tiče dolga sektorja države v Evropski uniji precej višja kot je naše povprečje ali pa kot so naše napovedi in dolg sektorja države v državah članicah Evropske unije, ki je napovedan bistveno višji od tega, kar je napovedano za Slovenijo preko 100 % bruto domačega proizvoda, ko gre za Evropsko unijo preko 90 oziroma 95 % v naslednjih treh letih in Slovenija tukaj ostaja v teh treh letih nekje na 80 % v zadnjem letu celo nekoliko pod tem. Ta relativno ugoden javnofinančni položaj države vpliva seveda tudi na naš položaj na finančnih trgih, zaradi pravočasnih ukrepov, ki smo jih sprejemali v okviru dosedanjih protikorona ukrepov so se naše rajting ocene pri praktično vseh raiting agencijah in te ocene so seveda ključne, ko gre za ceno zadolževanja za ceno pač doseganja likvidnosti v modernem ali finančnem svetu te ocene so se ali stabilizirale ali popravile navzgor, kar Slovenijo uvršča med tiste države članice Evropske unije z najbolj stabilno javnofinančno sliko.

Tako da, recimo, lahko navajam številne podatke ali pa primerjave. Najbolj nazoren podatek, ki pove o tem, da smo naš javnofinančni položaj, tudi v odnosu do mednarodnih finančnih trgov popravili, je dejstvo, da bomo letos, ko je leto krize, z obresti, za dolgove plačali manj, kot smo plačali v lanskem letu. Kar pomeni, da je minister za finance oziroma da je zakladnico uspešno refinancirala, nekatere dolgove iz preteklosti, da smo jih odplačal z tistimi, ki smo jih najel za nižje obrestne mere in da je strošek servisiranja dolga v letošnjem letu, ko pač cela Evropa in tudi mi z njo, beleži padec bruto domačega proizvoda, ki je praktično neprimerljiv z normalnimi časi, kadarkoli v zgodovini Evropske unije, cena zadolževanja nižja, kot je bila v lanskem letu, ko pandemije in teh drastičnih padcev ni bilo nikjer na vidiku.

Z robustnim pristopom k obvladovanju javnofinančnih posledic epidemije ali pa, lahko bi rekli, ekonomskih in socialnih posledic epidemije, bomo nadaljevali tudi v naslednjih dveh letih. Tukaj gre za, tako za kazalce, ki govorijo o bruto investicijah, ki bodo v Sloveniji znatne, v naslednjih dveh letih in sicer, okrog 6 odstotne v letu 2021 in preko 4 odstotne v letu 2022. Ko gre pa za javne investicije, pa jih bomo povečevali. Če bodo znašale, primerjalno gledano, v letošnjem letu, okrog 4 in pol odstotke, potem bodo v naslednjem letu narasle na 5,8 % in leto kasneje na 6 %.

Tukaj bomo šli lahko tudi čez, odvisno od tega, kako bomo sposobni izboljšati okolje, ki omogoča investiranje evropskih sredstev, tako iz sklada za okrevanje in odpornost, kot tudi iz naslednjega sedemletnega finančnega okvira Evropske unije. Ta paket, ki je bil izpogajan na julijski seji, je še vedno v fazi potrjevanja. Pogodba o Evropski uniji določa, da je potrebno odločitev Evropskega sveta uskladiti s parlamentom in na koncu sprejeti nek združen enoten predlog proračuna.

Iz dosedanjih izkušenj – in že dvakrat smo se pogajali in bili del tega postopka – je izhajalo, da je bila to običajno neka formalnost, kjer se je za določene programe, ki jih je Evropski parlament še dodatno forsiral, zagotovilo še pač nekaj milijard iz rezerv in tako smo potem prišli do skupnega predloga, ki je bil na koncu soglasno potrjen tako v Evropskem parlamentu, kot v Svetu. Letos je žal prišlo do zapletov, ki so posledica dejstva, da je v nadaljevanju postopkov od julija, ko je Evropski svet soglasno določil finančne okvire za oba ključna inštrumenta, vključno z možnostjo lastnih virov Evropske unije in skupnega zadolževanja, preko Evropske komisije. Ta dogovor se je v pogajanjih z vodstvom Evropskega parlamenta, deloma dopolnil v smeri, ki je pozitivna, se pravi, več sredstev je namenjenih za nekatere skupne programe, od varovanja zunanjih meja, do več sredstev za Erasmus in za nekatere druge projekte, ki pač niso bili toliko v fokusu Evropskega sveta, takrat, ko se je govorilo o tisočih milijardah. Gre pa tukaj za manjše vsote, ki jih je možno zagotoviti iz ostankov črpanja proračunov na letni ravni in iz določenih rezerv, ki vedno ostanejo pri takšnih vsotah. Zakompliciralo se je pa pri pogojevanju.

Mediji vam govorijo o tem, da nekatere države ne sprejemajo načela vladavine prva, in da zaradi tega grozi blokada tega dogovora. Tukaj bo treba zadevo nekoliko pojasniti, ker dvomim, da boste pravo sliko izvedeli iz medijev. O tem, da je vladavina prava temelj obstoja Evropske unije, je bil na julijskem Evropskem svetu dosežen popoln konsenz, popolno soglasje. Pravzaprav je dejstvo, da država, ki ne prisega na vladavino prava, ki nima svojega delovanja usklajenega z vladavino prava, po pogodbi sploh ne more biti članica Evropske unije. Zaradi tega Lizbonska pogodba vsebuje tudi določbo, v kateri piše, da je samo po sebi umevno, da država članica temelji na vladavini prava, in da nihče drug tega ne more zlorabljati na ta način, da se katerakoli državo članico s političnimi motivi tako ali drugače izsiljuje, da kaj počne mimo tega kar določa pogodba o Evropski uniji. In je potem tudi razdelano kaj se zgodi, če določena država krši to pogodbo in znotraj teh pravil je tudi ta famozni 7. člen, ki na koncu omogoča celo odvzem glasovalnih pravic posamični državi članici, če se vse ostale države strinjajo. In tista država, ki je pač tarča, tega ne more ustaviti z vetom. Vendar je ta procedura izpeljana tako, da o tem ali nekdo krši pravo, odloča sodišče. Lizbonska pogodba, pogodba o Evropski uniji, določa proceduro in seveda na koncu v tej proceduri odloča sodišče, neodvisen organ, ki je ustanovljen ravno zato, da odloča v primeru takšnih sporov. V zvezi s tem je bilo po štirih dneh in štirih nočeh razprav na julijskem Evropskem svetu na koncu doseženo soglasje, to je pač pravni okvir, tisti ki smo člani Evropske unije, ga moramo upoštevati in spoštovati in v zvezi s tem ni bilo nikakršnih zadržkov.

V pogajanjih kasneje, med vodstvom Evropskega parlamenta, evropski parlament še ni sprejel tega predloga, gre za nek tehnični dogovor med vodstvom Evropskega parlamenta in predsedujočo državo oziroma predsedstvom Sveta Evropske unije, da je bil na koncu sprejet nek pogojevalnik, ki določa, da o tem ali nekdo krši pravo in pogodbo, ne odloča sodišče, ampak odloča večina. Se pravi, politična večina v okviru Evropske unije, različnih institucij, precej zapleten mehanizem je predlagan in ta mehanizem lahko sproži ne neka kvalificirana institucija Evropske unije, ne samo, ampak tudi različne nevladne organizacije, recimo v primeru Slovenije, znani Mirovni inštitut, o katerem vsi vemo kako deluje. In na koncu potem lahko z glasovanjem kvalificirana večina neki državi zaustavi financiranje iz evropskih sredstev. Poglejte, ta inštrument je glede na vse razlage, ki smo jih slišali julija, z vidika Lizbonske pogodbe sporen. Vladavina prava pomeni, da na koncu odloča neodvisen organ, nepolitični organ. Se pravi, če mi tukaj v slovenskem parlamentu ali pa nekje v Evropskem parlamentu sprejmemo nekaj z večino, je to pač politična odločitev, je to odločitev zakonodajnega telesa, v Evropskem primeru zakonodajno posvetovalnega telesa, tak je status Evropskega parlamenta. Ni pa to odločitev neodvisnega sodišča. Na ta način lahko kadarkoli v prihodnje kdorkoli katerokoli državo postavi v položaj, ko pač se bo zaustavilo financiranje pomembnih evropskih projektov.

Vprašam vas, kakšno bo vzdušje in kakšen bo odnos v tisti državi do Evropske unije na sploh in recimo do države članice, ki bo to zahtevala ali do evropske institucije. Predstavljajte si, da ne vem, mi dobimo neke informacije, da se obvoznica okoli Amsterdama financira na nekoliko čuden način in predlagamo, da se to financiranje zaustavi. Predstavljajte si reakcijo na Nizozemskem. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo potem na koncu tega postopka, vam zagotavljam, da bo v roku enega leta potem Nizozemska sprožila nek postopek glede financiranja nekega projekta v Sloveniji samo zaradi, ker bo to javnost zahtevala. To je konec Evropske unije kot jo poznamo in kot smo si jo predstavljali, kot smo glasovali zanjo na referendumu in kot smo ne nazadnje se strinjali z njo in z njenim pravnim okvirom s podpisom Lizbonske pogodbe. Jaz sem jo lastnoročno podpisal, zato vem, kaj piše v njej in veliko napora je Slovenija med predsedovanjem vložila v to, da bi se ta pogodba ratificirala.

Se pravi to, kar je zdaj nekje na mizi ne bo pilo vode, mediji so danes polni tega, kako dve državi to blokirata. Prej so bili mediji polni informacij, da je to pravilo sprejeto ali pa da bo sprejeto z navadno, s kvalificirano večino zato, da se disciplinira Poljsko in Madžarsko, ob tem, da vsi vemo, da morajo dele tega paketa ratificirati vsi parlamenti. Kdo pri zdravi pameti verjame, da bo poljski ali pa madžarski parlament ratificiral nek paket, za katerega se govori, da vsebuje inštrumente, na podlagi katerih se bo zaustavilo financiranje evropskih projektov v teh dveh državah?

In to ne potem, ko bo to odločilo sodišče, kar je možno že danes, ampak potem, ko bo o tem odločila večina v Evropskem parlamentu. Na srečo stvar ni takšna še, kot jo prikazujejo mediji, do nobene blokade še ni prišlo, ker o tem ni odločal niti še Evropski parlament, niti o tem ni odločal Svet Evropske unije in o tem ni odločal še noben nacionalni parlament, ki bi to eventualno lahko blokiral, so bile samo izkazane namere, kar pa seveda spravlja postopek v časovno stisko.

Predstavljate si obsežen, robusten administrativni zalogaj, ki ga predstavlja ta finančni paket, skoraj dveh tisoč milijard evrov z vso proceduro ratifikacije preko nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta, Sveta Evropske unije in tako naprej. Običajno smo porabili za to dobro leto, zdaj imamo do konca leta še dober mesec. Tukaj se bo še veliko dogajalo. Iz tega vidika mislim, da je prav, da ste obveščeni, zakaj tukaj pravzaprav gre.

Moje stališče je, da je treba dogovor, ki smo ga dosegli julija na Evropskem svetu potem, ko je bilo vse na mizi, ko se je pod vprašaj postavljajo nadaljnji obstanek Evropske unije in ko je bil soglasno sprejet nek okvir, da je treba pač to spoštovati. Če tega ne bomo spoštovali, potem se lahko dogovorimo za nekaj drugega, pa se bo nekdo spomnil, da to ni v redu in bomo šli naprej, smo sredi drugega vala epidemije.

Evropa je močno prizadeta, ne samo Slovenija, vsi. Vplivalo bo to na marsikaj. Če ne bo prišlo do pravočasne ratifikacije teh paketov, do tega pa lahko pride zgolj, če bo končni dogovor temeljil na dogovoru iz julija, ki je bil zelo težko dosežen s kompromisi iz vseh strani, z – bom rekel veliko drame – potem bo to vplivalo na gospodarski in finančni optimizem v Evropski uniji in širše, na trdnost evra, tudi na bonitetne ocene, na ceno zadolževanja, na napovedi, ki so zaenkrat še optimistične ali pa vsaj zmerno optimistične. In Evropa se lahko v začetku naslednjega leta zbudi v situaciji, ki bo slaba, ki bo popolnoma nepotrebna in ki si jo je zakuhala sama.

Tako da mi bomo naredili vse, kar je v naši moči – smo tudi v triu, prihodnjih in sedanjega predsedstva – za to, da se dogovor iz julija ohrani, da se ravna racionalno, da se ne razbije Evropske unije, da se ne slabi evra in da se reagira razumno v času, ko ne vemo še pravzaprav dokončno kakšna bo cena drugega vala in ne vemo še niti dokončno ali se bomo lahko zaradi optimističnih napovedi glede cepiv za covid tretjemu valu sploh izognili. Torej toliko.

Minister za finance bo predstavil še nekatere dodatne številke. Naj povem še to, da ob pripravi sedmega protikorona paketa, ki ga moramo sprejeti do konca naslednjega meseca, iščemo tudi rezerve za to, da tudi v času drugega vala pač pomagamo nekaterim, ki so najbolj prizadeti, še posebej sto-tisočim upokojencem z nizkimi pokojninami, ki dodatno v teh časih mogoče še bolj kot spomladi čutijo draginjske pritiske in nasploh situacijo, ki jo imamo glede vseh omejitev zaradi korone. In iz tega vidika iščemo tudi notranje rezerve glede tega, da se zagotovijo dodatna sredstva, da se vsaj za tiste najbolj, za tisto najbolj prizadeto kategorijo lajšajo socialne posledice epidemije.

Hvala lepa.

Zadnje novice

Sorodne vsebine