Piše: Petra Janša
Skoraj leto po nastopu mandata vlade Roberta Goloba so stranke ali bolje poslanci iz vrst Gibanja Svoboda, SD, Levice in NSi (!) pred vložitvijo (članek je bil objavljen v tiskani Demokraciji, 30.3.2023) predloga sprememb ustave, tudi glede imenovanja vlade. Jim bo uspelo uskladiti stališča?
Vse parlamentarne stranke smo vprašali, kakšno je njihovo stališče glede predloga spremembe ustavnega zakona. Odgovor sta nam poslali le stranki SDS in NSi, ki ju v nadaljevanju objavljamo v celoti. Nekaj odzivov strank pa je pridobila tudi STA. Kot je zapisano v predlogu za spremembo ustavnega zakona, je tako predviden poseg v 21 členov ustave. Ta zadeva povečanje števila poslancev državnega zbora, prenehanje državnega sveta, spremembe pri oblikovanju vlade in njenih pristojnosti, spremembe pri imenovanju sodnikov, spremembe pri objavljanju predpisov v Uradnem listu RS ter spremembe položaja in pristojnosti ustavnega sodišča. Za spremembo ustave mora sicer glasovati najmanj 60 poslancev. Vse tri vladne stranke skupaj imajo 53 glasov, zato potrebujejo še vsaj NSi, ki ima osem poslancev. Skupaj z NSi imajo 61 glasov, če bi spremembe podprla še oba poslanca narodnih manjšin, bi to pomenilo podporo 63 poslancev. Jim bo uspelo? Mimogrede, dokument predloga za spremembe ustave, ki smo ga pridobili v uredništvu Demokracije, je pred časom županom v imenu vlade predstavil Janez Pogorelec, član NSi. In morda še zanimivost, predlog spremembe ustave predvideva tudi ukinitev državnega sveta, »s čimer bi se znatno poenostavila državna ureditev Republike Slovenije, ki kot majhna in unitarno urejena država ne potrebuje dvodomnega parlamenta«. NSi pa je od tega že odstopila, saj za to v interni razpravi v stranki ni bilo zadostne podpore.
Imenovanje ministrov in sodnikov
Predlog ustavnih sprememb glede imenovanja vlade bi ob prenosu imenovanja ministrov iz DZ odpravil tudi možnost interpelacije posameznega ministra, možnost interpelacije vlade ostaja. Predsednik vlade pa bi v mandatu lahko kadarkoli zamenjal katerega od ministrov. Slovenski sistem naj bi bil tako po besedah državne sekretarke v kabinetu predsednika vlade, pristojne za področje odnosov z DZ, Maše Kociper bolj izčiščen, pa tudi bolj primerljiv z drugimi, predvsem nemškim, na katerem večinsko temelji slovenska ustava. Prav tako bi spremembe odpravile situacijo, ko ima država hkrati dva predsednika vlade, in sicer dotedanjega, ki lahko s svojo ministrsko ekipo opravlja le še tekoče posle, in novoizvoljenega, ki svoje ministrske ekipe v času od imenovanja na funkcijo do potrditve ministrov v DZ še nima. Po načrtovanih spremembah tudi ne bi bil več mogoč zakonodajni referendum o zakonu o vladi. Vsebina predloga omenjenih ustavnih sprememb je usklajena, predlog za začetek postopkov bodo v parlamentarni postopek vložili v enem mesecu, je za STA dejala Kociprova.
Koalicija pa je že septembra lani v DZ vložila predlog ustavnih sprememb, s katerim bi prenesla imenovanje sodnikov na predlog sodnega sveta iz DZ v roke predsednika republike. V predlogu, ki smo ga pridobili, piše, da bi se »s spremembami 129. do 132. in 134. člena določil drugačen način imenovanja sodnikov, ki bi jih imenoval predsednik republike, predsednika vrhovnega sodišča pa bi imenoval državni zbor, sodniki pa bi bili lahko imenovani v trajno sodniško funkcijo šele po vsaj štiriletnem opravljanju sodniške funkcije. Hkrati bi se določila drugačna sestava in izvolitev sodnega sveta, posledično pa bi se spremenila ureditev razreševanja sodnikov in ureditev njihove imunitete«.
Razbremenitev ustavnega sodišča
Pogovori pa tečejo tudi o ustavnih spremembah, ki bi prinesle razbremenitev ustavnega sodišča in spremembe volilne zakonodaje. Predlog ustavnih sprememb, ki naj bi šel v smeri razbremenitev ustavnega sodišča, za zdaj predvideva, da se pristojnosti ustavnega sodišča praviloma uredijo v ustavi. V ustavi bi tako določili nekatere od pristojnosti, ki so sedaj določene z zakoni, predlog pa predvideva tudi možnost prenosa nekaterih pristojnosti z ustavnega sodišča na druga sodišča, če tako določi zakonodajalec. Glede na predvideno možnost prenosa pristojnosti za presojo podzakonskih predpisov in predpisov lokalnih skupnosti ter splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, na druga sodišča bi ustava določala temeljna pooblastila tudi za odločanje drugih sodišč. Po predlagani spremembi bi tako ustavno sodišče kot tudi druga sodišča imela pooblastilo razveljaviti oziroma odpraviti navedene predpise.
Predlog ustavnih sprememb med drugim prenaša tudi pristojnost za odločanje o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi ter med samimi lokalnimi skupnostmi na upravno sodišče. Sodišče bi v upravnem sporu odločalo tudi o ustavnosti in zakonitosti prostorskih aktov. S spremembo ustave bi ta natančno določala tudi subjekte, ki bi bili zaradi svojega ustavnega položaja oz. pomena upravičeni, da lahko zahtevajo začetek postopka pred ustavnim sodiščem, to pa bi o njihovi zahtevi moralo odločiti. Predlog sprememb bi ustavnemu sodišču tudi podelil prosto izbiro, katere pobude oz. ustavne pritožbe bo obravnavalo, pri tem pa upoštevalo pomen zadeve za pravni red oz. za pobudnika ali pritožnika.
Spremembe volilnega sistema
Navedene spremembe so sicer še v usklajevanju, prav tako pa pogovori tečejo še o morebitnih spremembah volilne zakonodaje. Pri tem je treba omeniti, da predlog sprememb ustave povečuje tudi število poslancev državnega zbora, ki bi namesto sedanjih 90 štel 92 poslancev, predvsem z namenom »preboja dolgoletne blokade pri ukinjanju volilnih okrajev in uvajanju prednostnega glasu, s katerim bi zadostili ustavni zahtevi iz petega odstavka 80. člena ustave po personalizaciji volitev oziroma po odločilnem vplivu volivca na dodelitev mandatov kandidatom. Ta vpliv je v veljavni ureditvi dokaj šibak«. Sicer bo postopek za spremembe volilne zakonodaje po besedah državne sekretarke Kociprove daljši, načrtujejo tudi široko javno razpravo, v katero bi vključili tako politiko kot civilno družbo. Po idealnem scenariju bi predlog volilne zakonodaje tako lahko vložili v roku leta in pol, je še dejala Kociprova. V katero smer bo ta šel, bo po njenih besedah stvar razprave. Koalicijske partnerice so sicer v koalicijsko pogodbo zapisale, da zagovarjajo proporcionalni sistem, ki mora z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu zagotoviti največji mogoči vpliv državljank in državljanov na izbiro političnih predstavnikov in predstavnic.
Odzivi parlamentarnih strank
V vrstah koalicijskih partneric SD in Levice je zaznati pomisleke o krnjenju nadzorne funkcije državnega zbora. V Levici tako pozdravljajo možnost, da bi ta sklic DZ sprejel nekatere ustavne spremembe, še posebej ko je govor »o pomembnih korakih naprej na področju demokracije«. Prenosa imenovanja ministrskega zbora z DZ na predsednika republike ne podpirajo. Ocenjujejo namreč, da bi šlo za prevelik poseg v odnos med parlamentom in izvršno vejo oblasti ter s tem dodatno razvrednotenje pomena edinega telesa, ki je neposredno izvoljen na volitvah. V SD pa poudarjajo, da je treba takšne spremembe ustave »sprejemati s tresočo se roko« ter z največjo mero pazljivosti in odgovornosti. Kot napovedujejo, bodo svoja stališča in pripombe predstavili v okviru samega postopka.
(Ne)odzivi parlamentarnih strank
Vsem parlamentarnim strankam smo poslali naslednje novinarsko vprašanje: Kakšno je stališče politične stranke glede predloga spremembe ustavnega zakona oziroma glede predloga za začetek postopka za spremembe 80, 91., 93., 96. do 101., 112., 114., 118., 129., 130. do 132., 134., 154. in 160. do 162. člena Ustave Republike Slovenije, se pravi glede povečanja števila poslancev državnega zbora, prenehanja državnega sveta, sprememb pri oblikovanju vlade in njenih pristojnosti, sprememb pri imenovanju sodnikov, sprememb pri objavljanju predpisov v Uradnem listu RS, ter sprememb položaja in pristojnosti ustavnega sodišča? Odgovorili sta le stranki SDS in NSi.
SDS nam je poslala naslednji odgovor:
»Pozitivno smo se opredeljevali do predloga glede imenovanja novega predsednika vlade in vlade, kjer pa smo na stališču, da bi bilo smiselno ohraniti interpelacijo zoper ministre, kar predlog lani predstavljenih sprememb črta.
Glede predloga za ukinitev državnega sveta smo leta 2012 sicer sopodpisali predlog Gregorja Viranta. Vendar ob tem opozarjamo, da ta predlog povečuje centraliziranost države, sploh v času, ko še nimamo pokrajin, je državni svet do neke mere blažitev tega problema, ker je v njem večina predstavnikov lokalnih interesov.
V državnem zboru imamo situacijo, da kljub temu, da ne izvolimo poslancev iz vseh 88 volilnih okrajev, iz nekaterih pa dva ali tri poslance. Če se volilni okraji ukinejo in se voli z list strank ali predlagateljev, bi prišlo do situacije, da bi imeli v državnem zboru samo poslance iz državnega ali regionalnih centrov. Strinjamo se, da obstoječi volilni sistem ni idealen. Kombinirani volilni sistem bi bil na ne način kot kompromisom idealen. Nismo za to, da se stanje poslabša. Dvokrožni večinski volilni sistem, kjer bi bil izvoljen poslanec, ki bi imel večino, smo že predlagali. To bi tudi predstavljalo reprezentativnost. Leta 2011 smo predlagali predlog spremembe 80. člena Ustave RS – dvokrožni večinski sistem (referendum leta 1996 in odločitev Ustavnega sodišča št. U-I-12/97) –izvoljen tisti kandidat, ki prejme večino glasov vseh volivcev, ki so veljavno glasovali v volilnem okraju).
Izpostavili bi predlog uvedbe poskusnega mandata sodnikov, kar smo imeli zapisano tudi v našem program, drugače predlogu, da bi sodnike imenoval predsednik republike, nasprotujemo, kar smo povedali tudi na seji ustavne komisije (ta predlog je v postopku, naslednja seja ustavne komisije bo prihodnji četrtek /30.3.2023, op. p./).
Podprli bi predlog dopolnitve ustave glede razbremenitve ustavnega sodišča pod pogojem, da se potem določijo bolj obvezujoči roki za US, ker mora odločati o zadevah, ki so nujne. Roki so sicer določeni, vendar ni nobenih sankcij, če se US tega ne drži, in običajno odločajo več kot 30 dni, kar je rok o nekaterih pomembnih zadevah, ko koalicija oziroma večina poslancev zahteva neko presojo.«
NSi nam je poslala naslednji odgovor:
»Spodaj vam pošiljamo 6 predlogov ustavnih sprememb, ki jih je NSi 15. 9. 2022 predstavila na novinarski konferenci:
- Izboljšanje volilnega sistema
Želimo si, da bi bila različna področja Slovenije v državnem zboru zastopana bolj enakomerno in da bi imel glas vsakega volivca večjo težo pri izvolitvi posameznih poslancev. Zato predlagamo oblikovanje 18 volilnih enot, v katerih bi se enakomerno po vsej državi na približno 95.000 volivcev izvolilo po 5 poslancev. Volilne enote in izvoljene poslance na tak način približamo ljudem, saj bodo tako bolj povezani z enoto, v kateri so bili izvoljeni. Vsakemu volivcu bi večji vpliv na končno razdelitev mandatov dodelili z možnostjo preferenčnega glasu. Za uveljavitev takega sistema pa bi morali zaradi nove matematične razdelitve med enotami število poslancev v ustavi povečati zgolj za dva.
- Ukinitev državnega sveta
Državni svet se je v zgodovini samostojne Slovenije pokazal kot organ, ki nima resnega doprinosa na politične procese odločanja v državi. Hkrati pa se za njegovo delovanje namenja nezanemarljiv obseg javnih sredstev. Že zelo dolgo se v splošni in strokovni javnosti postavlja vprašanje, ali je njegov obstoj sploh smiseln. Država, kot je Slovenija, po našem trdnem prepričanju ne potrebuje še drugega doma parlamenta.
- Imenovanje ministrov
Predsednik vlade s svojo izvolitvijo prevzame največjo odgovornost za vodenje države. Kdor prevzame tako odgovornost, mora zato imeti tudi pristojnosti za oblikovanje svoje ekipe. Zato po nemškem zgledu predlagamo, da o imenovanju ministrov ne bi več odločal državni zbor, ampak zgolj formalno predsednik republike, ki imenovanja ne bi mogel zavrniti. Odgovornost za delo vlade kot ekipe bi tako že s svojo izvolitvijo veliko bolj jasno prevzel njen predsednik.
- Imenovanje sodnikov
Moderne evropske ureditve imenovanja sodnikov v parlamentih ne poznajo. Dejstvo je, da v teh državah sodnike običajno imenuje predsednik ali monarh oziroma celo pravosodni minister. Zato predlagamo prilagoditev naše ustave na način, da bi sodnike namesto državnega zbora imenoval predsednik republike.
Sodnike bi še vedno predlagal sodni svet, katerega sestavo pa bi spremenili tako, da bi
- 6 članov imenoval državni zbor,
- 7 članov bi izvolili iz svojih vrst sodniki,
- član bi bil tudi minister za pravosodje ter
- predsednik vrhovnega sodišča.
Za povečanje kakovosti sodne veje oblasti pa bi za sodnike uvedli poskusni mandat za dobo 5 let. V tem času bi pred trajnim imenovanjem sodnik moral dokazati svojo strokovno usposobljenost.
- Objavljanje predpisov
Vsi predpisi seveda veljajo za vse državljane. Pogosto pa se dogaja, da državljani kljub dobi digitalizacije do nekaterih podzakonskih aktov težko dostopajo. To velja predvsem za občinske akte, za katere objava v Uradnem listu sedaj ni obvezna. Zato predlagamo, da se objava v Uradnem listu določi tudi za lokalne predpise. Tako bo elektronska objava predpisa njegova edina uradna izdaja. S tem bomo med drugim v dobi digitalizacije končno dosegli tudi enostaven elektronski dostop do grafičnih delov prostorskih aktov.
- Razbremenitev in pospešitev dela ustavnega sodišča
Ustavno sodišče se mora v trenutni ureditvi pogosto ukvarjati s poplavo manj pomembnih zadev. To mu preprečuje, da bi lahko hitreje ter bolj kakovostno razreševalo zadeve s pomembnimi ustavnimi vprašanji. Zato predlagamo, da se ustavno sodišče razbremeni odločanja pri nekaterih manj pomembnih pristojnostih, da se bo lahko bolj osredotočilo na pomembna ustavnopravna vprašanja. Državljani odgovore na ta vprašanja utemeljeno pričakujejo hitreje.
Kakšen bo končni nabor predlogov ustavnih sprememb, ki so jih poleg NSi pripravljene sprejeti še druge parlamentarne stranke, bo najverjetneje znano kmalu.
P.S.: V vednost le še to: NSi je od predloga ukinitve Državnega sveta RS že odstopila, saj za to v interni razpravi v stranki ni bilo zadostne podpore.«
(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 30.3.2023)
