Vrhovno sodišče v Ljubljani je na seji 24. julija 2018 v gospodarskem sporu Mestne občine Ljubljana (Mol) zoper Nova Obzorja (ki izdaja tednik Demokracija) zaradi plačila 25.000 evrov s pripadki sprejelo sklep, da se revizija tožeče stranke (Mol) zoper sodbi Višjega in Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrne. Tako je MOL dokončno izgubila tožbo, ponovnega sojenja ne bo in je zadeva na rednih sodiščih zaključena.
Spomnimo
V Demokraciji smo 17. oktobra 2013 v članku z naslovom Zaprtje dela ceste povzroča gnečo med drugim objavili naslednji zapis, povezan z Jankovićem in podžupanom Janezom Koželjem: “Seveda se Koželj in njegov gazda Janković ne bosta vozila z avtobusom ali s kolesom, pač pa z avtom. Spadata namreč med privilegirance, ki bodo lahko z avtom vozili po pasovih, ki bosta dovoljena za avtobuse, taksiste, službena vozila, goste hotela Slon, župana in njegove pingvine v mestnem svetu ter druge maziljence, med katere spada tudi Koželj“.
Mestna občina Ljubljana (Mol) je zaradi omenjenega članka vložila odškodninsko tožbo zoper Nova obzorja, v kateri je zahtevala 25.000 evrov odškodnine. Po njenem mnenju je namreč šlo za poseg v ugled župana, podžupana in posledično tudi občine, zaradi česar so trditve v članku lahko “podlaga za odškodninsko odgovornost izdajatelja v razmerju do občine”.
Kot so ocenili na Molu, sta dobro ime in ugled občine neločljivo povezana z ugledom oseb, ki občino predstavljajo oz. opravljajo v njej in njenih organih pomembno funkcijo. Zato so neresnične trditve v članku, ki se nanašajo na župana in podžupana, lahko podlaga za odškodninsko odgovornost izdajatelja časnika v razmerju do občine in ne zgolj do predstavnikov občine kot fizičnih oseb.
Mol je tožbo najprej jeseni 2014 izgubila na prvi stopnji. Janković se je nato prek mestne občine na tožbo pritožil, višje sodišče pa je na seji 20. januarja 2016 prvostopenjsko sodbo v korist Novih obzorij in s tem Demokracije potrdilo.
Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi stališča, da “v konkretnem primeru ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke in tudi ne okoliščine, ki bi opravičevale denarno odškodnino pravni osebi“.
Višje sodišče se je nato v razsodbi, s katero je zavrnilo zahtevek, oprlo na ustavna določila, ki govorijo o svobodni pravici izražanja, v nadaljevanju pa je upoštevalo tudi sodno prakso Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice. Zapisali so, da je bila ost novinarjeve kritike zaprtje Slovenske ceste v Ljubljani, “takšna kritika pa je v javnem interesu.
Vrhovno sodišče pritrdilo nižjim sodiščem
Vrhovno sodišče je potrdilo ugotovitve nižjestopenjskih sodišč s poudarkom na pravilno povzemanje sodne prakse ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice glede zagotavljanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja.
Novinarji Demokracije s(m)o ob vložitvi tožbe v odzivu zapisali, da nasprotujejo županovemu “poskusu discipliniranja” in da tožbo razumejo kot “nezaslišan pritisk na njihovo delo”. Začudenje so takrat nad tožbo izrazili tudi v Združenju novinarjev in publicistov, kjer so poudarili, da občina v zadevi nima izkazanega pravnega interesa, saj članek govori o županu in podžupanu.
