Piše: Dr. Matevž Tomšič
Trdnjava po imenu Radiotelevizija Slovenija je očitno tik pred tem, da pade v roke tistih, ki trdijo, da jo želijo »osvoboditi«. Ti jo hočejo napraviti zopet »normalno«. Prevedeno iz socialističnega novoreka to pomeni, mora priti pod nadzor »naprednih« sil, v imenu katerih bo širila samo »prave« ideje in promovirala agendo »prave« politične opcije.
Obdobje zadnjih dveh let, ko so vodstvo in organe upravljanja na tej ustanovi sestavljali ljudje »neustreznega« idejno-političnega pedigreja, ki so si drznili pripeljati nekaj prav tako neprimernih urednikov in novinarjev, zaradi česar so se v programih začeli pojavljati prispevki, ki so s svojimi pogledi odstopali od do tedaj zapovedanega ideološkega kanona, je bila po prepričanju varuhov moralno-politične primernosti motnja v sistemu, ki jo je treba po čim krajšem postopku odpraviti.
Ni naključje, da je bila glavna predvolilna obljuba Roberta Goloba in njegovih prav prevzem nadzora nad »nacionalko«. To so napravili prek spremembe zakona, ki naj bi privedel do njene »depolitizacije«, a je dejansko zakoličil pogoje za vzpostavitev popolnega monopola levice. Dokaz za to je sestava na novo konstituiranega sveta ustanove, v katerem je komaj kdo, ki ga ni mogoče označiti za privrženca te opcije. V primerjavi z njim je bil tolikokrat kritizirani stari programski svet tako rekoč zgled pluralnosti.
Politični prevzem javne radiotelevizije sicer še zdaleč ni potekal tako gladko, kot so si ga zmagovalci lanskih parlamentarnih volitev zamislili. A sedaj imajo vrata na stežaj odprta, saj je ustavno sodišče odpravilo zadržanje novega zakona, na podlagi katerega bi novi svet zavoda lahko prevzel oblast. Očitno so siloviti pritiski vladajočih na sodnike dali rezultate, saj je nekaterim uspelo »zlomiti njihovo hrbtenico«. Kako sicer razložiti, da so si, potem ko so februarja sprejeli sklep o zadržanju (dela) zakona, sedaj naenkrat premislili? Okoliščine se namreč niso v teh nekaj mesecih nič bistveno spremenile. To, da ima sodišče težave pri sprejemanju vsebinske odločitve o (ne)ustavnosti zakona o RTVS, ne bi smel biti razlog za odpravo zadržanja. Kaj če se bo na koncu izkazalo, da je zakon neustaven? Spremembe, ki so bodo sedaj zgodilo, bodo namreč – vsaj na kratek rok – nepovratne. Zato morebitnega neustavnega stanja ne bo mogoče popraviti.
Ni dvoma, da takšno spreminjanje odločitev močno spodkopava kredibilnost ustavnega sodišča in s tem zaupanje državljanov vanj. Javno priznanje njegovega predsednika, da ob tako pomembni zadevi, kot je zakon o javni radioteleviziji, morda sploh ne bo mogoče sprejeti vsebinske odločitve, sproža resne dvome o tem, ali je ta ustanova sploh še v stanju opravljati funkcijo nadzora nad delovanjem izvršilne in zakonodajne veje oblasti. V takšnih razmerah bo lahko vladajoča garnitura počela malodane vse, kar se ji bo zahotelo.
S političnim prevzemom javne radiotelevizije si bo vladajoča levica še dodatno okrepila medijski monopol. Že sedaj je velika večina medijev trdno na njeni strani. »Nacionalka« je pod odhajajočim vodstvom naredila nekaj korakov v smeri večje odprtosti in diverzifikacije v smislu ponudbe vsebin. Svoje poglede so lahko predstavljali tudi ljudje, ki so bili prej zaradi ideoloških razlogov »persona non grata«. Tega bo sedaj skoraj zagotovo konec. Pričakujemo lahko (vnovično) vzpostavitev ideološkega enoumja. Tistemu delu javnosti, ki ne pristaja na levičarsko agendo, bodo vrata trdno zaprta. In pričakujemo lahko obračun s tistimi, za katere je eden od ertevejevskih herojev levice dejal, da jih je »jeb… manj«. Glede na hujskaško ozračje, v katerem »osvoboditelji« smatrajo, da jim je praktično dovoljeno vse, so obeti vse prej kot dobri. RTV Slovenija bo pod vladavino »svobode« zagotovo bistveno manj pluralna in odprta do različnih segmentov družbe, kot je bila do sedaj.
