Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
Vsekakor obsojamo kakršno koli zlorabo in za to ni opravičila ne glede na to, kdo je ta oseba ali kam spada. Zato je prav težko razumeti, zakaj torej levičarji, ki venomer vpijejo po “pravičnosti in enakosti”, delajo razlike, tudi ko gre za vprašanje spolnih zlorab, čemu bi namreč obsodili določene, pri drugih pa bi bili tiho. Kritično razmišljanje o določenih moralnih prestopkih v konkretnem primeru patra Marka Rupnika ni kaznivo dejanje, vendar so levičarji takoj skočili in pozvali k linču profesorja, ki je na Twitterju izrazil svoje mnenje, niso pa pozvali k linču profesorja, ki so ga lastne študentke v anonimnih pismih obtožile spolnega nasilja. Licemernost na najvišji ravni.
“Pred kratkim je neka prfoksa iz FDV ali ekonomskega faksa dobila nogo zaradi žaljivih izjav. Dajmo se mal skup vzet in zagrenit lajf na LJ univerzi temu modelu @m_bostjan. Materiala je kolikor hočeš,” je zapisal uporabnik na Twitterju in pozval k linču profesorja Boštjana M. Turka, ki je na Twitterju zapisal dejstvo, povezano z obtožbami patra Marka Rupnika, ki naj bi 30 let nazaj domnevno zlorabil redovnice, vendar to ni potrjeno ali dokazano. Turk je zapisal, da “v primeru, da je bilo konsenzualno, to ni zloraba”, kar je dejstvo. Torej bi levičarji “linčali in grenili življenje” profesorju zaradi zapisanih besed, molčali pa so, ko je profesor Igor Pribac s Filozofske fakultete domnevno spolno nadlegoval študentke, ki so ga tudi prijavile.
“Upam, da bo @policija_si ukrepala. Pozivanje k linču in javno podpihovanje sovraštva je kaznivo dejanje, pregon po uradni dolžnosti. Zato tudi Cc: @tfajon @m_bostjan @LukaMesec @MatejTonin @JJansaSDS @StojmenovaDuh @VaruhCPRS naredite kaj! Poglejte, kdo vse lajka!”, je javni poziv k linču profesorja Boštjana M. Turka komentirala ena od uporabnic Twitterja.
Kje so bili “moralni levičarji” v primeru Pribaca in Smodeja?
Sovražni govor, zlorabe, nasilje in vse ostalo, kar spada zraven, je vedno vredno obsojanja, ne glede na primer. Vendar to ne velja za levičarje. Ti se oglašajo samo takrat, ko ne gre za “njihovega”. Enako se je dogajalo v primeru profesorja Igorja Pribaca s Filozofske fakultete, o katerem je Študentski svet Filozofske fakultete podal izrazito negativno mnenje, v katerem profesorju očitajo spolno nadlegovanje. Pribac je spolno nadlegovanje študentk prakticiral verbalno in celo z neprimernimi fizičnimi dotiki. O tem sta pričali že dve anonimni izjavi študentk, še preden je senat po navedbah v dokumentu dokončno prejel kar 23 izjav o spolnem nadlegovanju, vse skupaj pa naj bi trajalo že od leta 2013. Vendar Pribaca levičarji niso obsodili, nasprotno, obravnavali so ga kot uglednega intelektualca levih nazorov, ki je celo živel v privilegiranem občinskem stanovanju MOL, za katerega je, kot smo poročali v preteklosti, plačeval le 195 evrov mesečne najemnine. In kje so bile takrat “moralne avtoritete” in osrednji mediji in ostali, ki bi to obsodili? Molčali so.
Enako kot je zavladala tišina v primeru domnevnega spolnega predatorja Dušana Smodeja, ki je bil, glej ga zlomka, enako član levičarske priviligirane elite in celo povezan s stranko Levica. In zgoraj navedena uporabnica ni bila edina, ki se je zgrozila nad pozivom k linču, oglasili so se tudi drugi, med drugim je nekdo zapisal: “Kulturna inkvizicija! Zakaj? Ker je kdo drug namesto njega naredil umetnine? Ker je plonkal diplomo kot ministrica? Ker je izvajal sadomazo zabave z najstnicami kot prijatelji Levice? Ker je mafijašil kot tajkuni, ki financirajo “levico”?”
Ko so takrat na dan prihajale umazane podrobnosti, ne le da so osrednji mediji in ostali “borci za pravice žensk” molčali, ampak so na vse pretege skušali čim bolj zakriti sledove, obenem pa izvajati pritisk na tiste, ki so o aferi poročali. In dejstvo je, da je vsaka zloraba vredna obsodbe, vendar v tem primeru ne gre za linč domnevnega “kršitelja” Rupnika, ampak gre za “linč” profesorja, ki je izrazil svoje mnenje. Navsezadnje to ne čudi, resnica je od Golobovega prihoda na oblast postala preganjana. Kako pomembno je zatreti drugače misleče, je Golob dokazal že takoj, ko si je za prioriteto postavil prevzem RTV in gonjo po drugače mislečih medijev, da za nobeno ceno ne bi prišlo kaj resničnega na dan.
Pri vsem tem je najbolj tragično, da je javnost na te škandale kmalu pozabila in se sprijaznila z obstojem vzporednih pravnih držav ter moralno izrojenostjo elit, ki usmerjajo in sestavljajo tudi sedanjo vladno koalicijo.