Piše: Ana Horvat (nova24tv.si)
Čeprav je jasno, da ocena škode v uničujočih poplavah sploh še ni znana, je Golobova vlada prišla na plano z oceno, kako naj bi ta reci in piši znašala kar 7 milijard. Marsikomu, ki gre v grob izračun tistega, kar je potrebno obnove, nikakor ni jasno, od kod jim vendar ta številka, ki je bila sicer pred tem vidno nižja, sedaj pa je naenkrat narasla na tolikšen znesek. Nič čudnega tako ni, da je vlada deležna obtožb, da z višino škode le manipulira, da bi prišla do dodatnih sredstev iz žepov državljanov in gospodarstva.
Premier Robert Golob je sprva zagovarjal stališče, da se bo šlo v uvedbo novega davka, ko se bo postrgalo iz prav vseh virov in bo znana ocena škode. Nato je ta pričel stresati ocene o višini škode, najprej naj bi ta znašala 5 milijard, nato že kar sedem milijard, naslednji dan pa je ta priznal, da ocene škode sploh ni, ker 70 občin podatkov o škodi še sploh ni posredovalo. Že iz tega je jasno razvidno, da gre za čiste špekulacije, na podlagi katerih so šli v pobiranje obveznega prispevka, ki ga sicer označujejo kot solidarnostnega, čeprav solidarnost ni in ne more biti obvezna.
V primeru, če bi šla vlada v izgradnjo 1000 novih hiš v vrednosti 300 tisoč evrov, bi to skupno naneslo 300 milijonov evrov. Ko gre za strošek obnove cest, se je smiselno opreti na izračun pred leti, ko so na enem izmed posvetov v Državnem svetu RS prišli do zaključka, da bi obnova dotrajanih cest po državi stala 580 milijonov evrov. Pri čemer je seveda potrebno zavedanje, da bi bila cena dandanes seveda višja na račun inflacije. Če bi se za ureditev vodotokov in strug namenilo še 300 milijonov evrov, bi prišli do približne številke 1,2 milijarde evrov. Četudi bi bili stroški obnove nekoliko višji zaradi inflacije in bi bilo potrebno nekaj še vložiti v obnovo uničenih podjetij, ni nikakor jasno, od kod tako visok znesek.
Poplave v Medvodah (Vir: STA)
“V rebalansu je bilo prenešenih samo 520 milijonov, ni bil postrgan ostanek sredstev okoli 100 milijonov evrov v podnebnem skladu; ni bil sprejet predlog, da se del dohodnine, ki ga ljudje ne namenijo društvom, nameni skladu za odpravo posledic poplav. Ministrica za javno upravo ne bo preklicala razpisa, kjer bo 14 provladnim civilnodružbenim organizacija razdelila 6,3 milijona evrov, kar je škandal,” je bil v zvezi z delovanjem vlade med drugim kritičen nekdanji minister za kohezijo in poslanec Zvonko Černač, ki nasprotuje temu, da se je vlada spravila na žepe davkoplačevalcev, od koder bo Golobova vlada v dveh letih pobrala kar milijardo tristo milijonov evrov. Ker je premier zatrjeval, da je potrebno najbolj obremeniti tiste, ki imajo največ, je v zvezi s tem Černač opozoril, da je zanimivo, kako je torej ta šel prej v obdavčitev državljanov, šele nato pa se bo šlo v obdavčitev bilančnih vsot v višini 0,2 odstotka, ki pa naj bi prinesla 100 milijonov evrov. Torej, nižji znesek, kot ga bodo prispevali državljani. Kot pa smo lahko slišali, se Golobovi očitno tukaj ne nameravajo ustaviti in so se namenili v pravcato vojno s podjetništvom in kapitalizmom, saj se kot kaže ne nameravajo ustaviti pri obdavčitvi bank, slednje so očitno pač med prvimi na seznamu.
Foto: Freepik
Golobova vlada z glavo rine v zid in se ne ozira na opozorila Fiskalnega sveta, ki poudarja, da ocenjevanje škode še poteka, zato so prenagljeni določeni ukrepi, kot so dodatna zadolžitev in dodatne davčne obremenitve. “Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično še ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo nekatere doslej sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru NOO, kjer se Slovenija ob kratkih rokih za izvedbo že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti,” so namreč med drugim izpostavili in dodali, da bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih. Tudi ekonomist Matej Lahovnik je vladi namignil, kako naj uspešno financira obnovo. Za uspešno financiranje obnove bi morala ministrstva po njegovo prerazporediti sredstva za nujne izdatke, povezane z obnovo, prestrukturirati kohezijske vire EU za obnovo in vključiti solidarnostna sredstva EU. Letos ta znašajo 100 milijonov, naslednje leto pa 300 milijonov evrov, šele zatem pa uvesti novo dajatev za obnovo.
Ker je rezerv torej dovolj, realne ocene škode pa še ni, bi bilo nedvomno torej na mestu, da bi Golobova vlada počakala z obdavčitvijo državljanov in vsega povprek. A, kot kaže, jim je pač najlažje obdavčiti tiste, za blagor katerih naj bi sicer delali. Pa naj razume, kdor more.
