Piše: C. R.
Protesti v Iranu, ki so izbruhnili pred tednom dni, se krepijo, ob tem je tudi odziv oblasti vse bolj brutalen.
Po poročanju državnih medijev je umrlo najmanj deset ljudi, več deset so jih pridržali. Iranska policija je danes posvarila pred oboroženo vstajo, zunanji minister pa je obsodil grožnje ZDA, danes poročajo tuje agencije.
Proteste v Iranu, ki so se začeli minulo nedeljo, je sprožilo nezadovoljstvo z gospodarsko stagnacijo in hiperinflacijo v državi. Nemire spremljajo slogani proti vodstvu države, številni protestniki pa zahtevajo vrnitev monarhije, ki jo je leta 1979 strmoglavila islamska revolucija.
Pri tem je zanimivo tudi poročanje nekaterih mainstream medijev, ki krivdo valijo na nasilnost protestnikov. Skupine ljudi naj bi po vsej državi napadale javne zgradbe. V mestu Fasa na jugu države naj bi protestniki vdrli v poslopje guvernerja, v drugih mestih priče poročajo o napadih na mošeje, v Hamedanu pa so zažgali kopijo Korana, navaja iranska tiskovna agencija Fars, ki jo danes povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Državni mediji poročajo o najmanj desetih smrtnih žrtvah in 30 aretacijah, medtem ko aktivisti trdijo, da so dejanske številke bistveno višje. V protestih je bil ubit tudi pripadnik iranskih paravojaških sil. Po poročanju iranske agencije Mehr, ki se sklicuje na izjavo Revolucionarne garde, so ga zabodli in ustrelili med zborovanjem “oboroženih izgrednikov” v mestu Harsin na zahodu države, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Da se protesti širijo, je danes potrdila tudi iranska policija. Ob tem je posvarila, da ne bodo dopustili, da se protesti spremenijo v oboroženo vstajo. “Ne bomo dovolili sovražnikom te države, da mirne demonstracije spremenijo v nemire in oboroženo vstajo, ter bomo branili narod in ljudi do zadnjega diha,” je po poročanju dpa sporočil tiskovni predstavnik policije.
Ameriški predsednik Donald Trump je v petek zagrozil Iranu zaradi nasilja nad protestniki. Kot je sporočil, bodo ZDA, če bo Iran streljal in ubijal miroljubne protestnike, posredovale in pomagale protestnikom. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v petek po poročanju AFP obsodil njegove izjave kot nepremišljene in nevarne.
“Današnje Trumpovo sporočilo, ki je verjetno pod vplivom tistih, ki se bojijo diplomacije ali zmotno menijo, da ni potrebna, je nepremišljeno in nevarno,” je na omrežju X zapisal Aragči in spomnil, da je ameriški predsednik sam napotil nacionalno gardo v več ameriških mest.
Iransko gospodarstvo, ki ga že desetletja bremenijo zahodne sankcije, se je znašlo pod dodatnim pritiskom, potem ko so Združeni narodi konec septembra ponovno uvedli mednarodne sankcije, povezane z jedrskim programom države, ki so bile odpravljene pred desetimi leti. Zahodne sile skupaj z Izraelom obtožujejo Iran, da si prizadeva pridobiti jedrsko orožje, kar Teheran zanika in vztraja pri miroljubnem jedrskem programu, poroča STA.
Sicer pa se iranski režim zelo boji posledic današnjega strmoglavljenja Madurovega režima v Venezueli, zato je Iran skupaj s Kubo obsodil ameriško intervencijo v Venezueli. Teheran je opozoril na kršitev ozemeljske celovitosti Venezuele, kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel pa napad označil za kriminalnega in tako kot kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju. Petro je na mejo z Venezuelo napotil vojsko.
Iransko zunanje ministrstvo je danes v izjavi zapisalo, da “ostro obsoja ameriški vojaški napad na Venezuelo ter očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti države”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je vojaške napade v Venezueli medtem obsodil kot “kriminalni napad ZDA” na zavezniško južnoameriško državo. “Naše območje miru je brutalno napadeno,” je zapisal Diaz-Canel na omrežju X. Mednarodno skupnost je še pozval k takojšnjemu odzivu in dodal, da gre za “državni teror proti pogumnemu venezuelskemu ljudstvu in proti naši Ameriki”.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je menil, da gre za kršenje suverenosti Latinske Amerike, ki bo imela za posledico humanitarno krizo, ter Organizacijo ameriških držav in Združene narode pozval, naj se nemudoma sestanejo. Kasneje je javil tudi, da je na mejo z Venezuelo napotil vojsko.
Do zadnjega dogajanja prihaja sredi zaostrenih napetosti med ZDA in Venezuelo, potem ko je Trump v zadnjih mesecih sprožil kampanjo proti domnevnim tihotapcem mamil iz Venezuele. Po nizu napadov na plovila, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, je omenil tudi možnost vojaškega posredovanja v sami Venezueli. ZDA so pred tem v Karibskem morju razporedile vojno floto in zaostrile sankcije proti Caracasu na področju nafte, pri čemer so zasegle vsaj dve ladji, ki sta prevažali venezuelsko surovo nafto.
