Grobnica generalu Rudolfu Maistru je nastajala devetdeset let
Piše: L.K.F.
Narodni junak general Rudolf Maister, ki je rešil Maribor pred nemško okupacijo, od njegove smrti leta 1934 do danes še ni dobil grobnice, ki bi odražala njegovo veličino. Dvakrat so pripravili načrte, a vsakič se je zapletlo s soglasji, pa tudi političnimi igricami. Šele leta 2018 je Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor skupaj z njegovim vnukom Borutom uspelo pripraviti za vse sprejemljiv načrt.
Odprtje prenovljene Maistrove grobnice bo tako v ponedeljek, 22. novembra, ob 11. uri, na pokopališču Pobrežje v Mariboru. Slovesne otvoritve se bo udeležil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki bo skupaj s predsednico Zveze društev general Maister mag. Lučko Lazarev Šerbec in županom MO Maribor Aleksandrom Sašo Arsenovičem položil venec in se poklonil generalu Maistru.
Kronološki pregled nastajanja Maistrove grobnice v Mariboru je ob priložnosti pripravil Aleš Arih, predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor, ki je tudi odgovorna oseba za izvedbo projekta. Pojasnil je, da je življenje generala Maistra nepričakovano ugasnilo 26. julija 1934 na Uncu, od koder so ga z vsemi častmi prepeljali v Maribor. Tam se mu je poklonilo 25.000 ljudi. “Maistrovo krsto so na topovski lafeti pripeljali na pobreško pokopališče in jo položili v eno od običajnih skromnih grobnic. Nenadna generalova smrt je mestno oblast presenetila do te mere, da ni utegnila pravočasno pripraviti nove grobnice, ki bi odražala Maistrovo veličino. So pa obljubili, da se bo to kmalu zgodilo. Žal, ostalo je le pri obljubi,” začne pripovedovati Aleš Arih.
Kmalu zatem sta se Maistrova sinova Hrvoj in Borut Maister odločila, da bosta sama uredila očetu dostojno zadnje prebivališče. Načrt nagrobnika sta naročila pri arhitektu Jožetu Plečniku. A načrt ni bil uresničen, pravi vzrok za to pa ni znan. Plečnik je leta 1938 pripravil novo različico Maistrove grobnice, bila naj bi pogreznjena v zemljo in obdana s t.i. trdnjavskim obzidjem. Tudi ta ideja je zaradi bližajoče vojne ostala le na papirju.
Po vojni in v obdobju izgradnje socialistične države je bil Maister zamolčan in izbrisan iz kolektivnega spomina. Tudi njegova sinova sta vsaj delno delila njegovo usodo. Vseeno sta leta 1979 podpisala pogodbo za izdelavo nove grobnice. Pripravila sta načrt in material, a soglasja na obeh mariborskih pokopališčih nista dobila. Ta zgodba se je s smrtjo obeh končala, material za grobnico pa je izginil neznano kam.
Ob 100-letnici bojev za severno mejo leta 2018 je galerist in založnik Primož Premzl dal pobudo za uresničitev Plečnikovega načrta za postavitev Maistrove grobnice. Predlagal je skrbno izbran prostor na novem pokopališču na Dobravi. “Prepričan sem, da je bila njegova pobuda iskrena, domoljubno naravnana in za nekatere posameznike v celoti sprejemljiva. Imela pa je vrsto nasprotnikov, tako spomeniške stroke, urbanistov, krajinarjev, politikov in predstavnikov veteranskih organizacij. Tudi v tem primeru so prevladovale različne ideološke interpretacije, ki so v celoti zavrnile Premzlovo pobudo,” še pojasnjuje Arih. Tedanji župan mariborske občine Andrej Fištravec je po ideološki vojni skušal strasti umiriti z besedami, da ideja ni dokončno zamrla in da bo nekoč v prihodnosti naša družba sposobna stopiti skupaj in velike ljudi postaviti tja, kamor si zaslužijo.
Nato so na tiskovni konferenci veteranskih organizacij 17. maja 2018 je sprejeli skupno izjavo – “Končajmo javne polemike o grobnici in se zavzemimo za dostojen zgodovinski spomin.” Podprla jo je tudi Zveza društev general Maister. Sledilo ji je Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor, ki ima v svojem logotipu pripisano geslo Društvo, ki brani slovenski ponos. Vzelo je vajeti v svoje roke in pripravilo sprejemljiv projekt za dokončno ureditev obstoječe Maistrove grobnice. K sodelovanju so pritegnili Maistrovega vnuka Boruta, kiparja Viktorja Gojkoviča, arhitekta Iva Goropevška in kamnoseka Petra Kimovca. V kratkem času jim je uspelo pridobiti vsa soglasja. Spomeniška služba je zapisala: “Trenutno stanje grobnice tako arhitekturno kot likovno ne izraža pomena osebnosti, ki je v njej pokopana. Prav zato bi kakovostna ureditev grobnice pomenila nadgradnjo same pojavnosti.”
Prenovo grobnice so finančno zagotovili Zveza društev general Maister skupaj z Domovinskim društvom generala Maistra, Ministrstvo za obrambo, MO Maribor in družina Maister.
“Opravili smo častno domoljubno nalogo, ki bo pomagala izbrisati črni madež, ki se je vse predolgo zadrževal na Maistrovi grobnici. Ko bomo stali pred njegovim urejenim grobom, bomo v mislih podoživljali zgodbo človeka, ki je svoje življenje, kljub različnim težavam, podredil interesu slovenskega naroda,” pred odprtjem še poudari predsednik Domovinskega društva generala Maistra Aleš Arih.
