Piše: Dr. Stane Granda
Slovenski odnos do dogajanja v Palestini ima značilnosti resne družbene patologije. Spominjam se pripovedi palestinskega prijatelja iz študentskih let (študiral je farmacijo in je po drugem letu kot neuspešen študent izginil), kakšne so razmere v rodni Gazi.
»Naš problem bi bil že rešen, če ne bi bili igrača v rokah drugih.« Od takrat je Gaza nekaj povsem drugega, problem pa je isti. Za družboslovca je v Sloveniji še posebno zanimiv, ker razkriva, da Palestince podpirajo predvsem tisti, ki so proti Ukrajini. Razglašajo se za levičarje. So izraz tistega mrtvega levičarstva, ki je Evropo in svet pahnilo v naročje velekapitalu, ki mu dejansko služijo. Primer tega so slovenski, ki so v službi vladajoče finančne oligarhije, ki ne stremi samo za tem, kako bi revne naredila še bolj revne in bogate bogatejše. Valorizacije socialnih prispevkov v letu 2024 to enkratno razkrivajo. Najprej so rekli, da ne bodo dali nič, potem so obljubili 70 odstotkov in zahtevajo hvaležnost, ker so ukradli najmanj 30 odstotkov. Še boljši primer kraje so cene energentov, zlasti elektrike, kjer je predsednik vlade »specialist«. Najprej so razglasili obračunski sistem, da bi morali pustiti službe in loviti najugodnejši čas za vklapljanje strojev. Nato so zakon začasno umaknili. Zagnali ga bodo v času, ko bomo najmanj pozorni. Del kraje državljanov je tudi visoka inflacija. Ni naključno med najvišjimi v evroobmočju! Betonirajo siromašenje in onemogočajo socialni napredek. Celo vladni fiskalni svet razglaša vlado za nekredibilno. Vse se spreminja v farso. Priča smo zlorabi palestinskega vprašanja za notranje politične potrebe. Nikogar na svetu, izjema je Izrael, ne zanimajo slovenska stališča. Nikomur na svetu se ne zdi več vredno poročati o dogajanju pri nas. Situacija je tako shizofrena, da bi morala nastati posebna vrsta psihiatrije za obravnavo vlad nekaterih držav, a te še ni. Ljudi, da jih zamotijo, čustveno mobilizirajo z dih jemajočimi tujimi težavami, za hrbtom pa jim kradejo. Tako so leta 1941 »dvignili upor proti okupatorju«, v resnici pa so samo hlepeli po oblasti. Predvsem prek trupel. S pomočjo ruskih vzornikov in praktičnih učiteljev jim je to uspelo!
Palestinsko-izraelska tragedija je prišla za slovensko vladajočo politiko kot naročena. Ukrajinska kriza ji je posredno in neposredno škodila, saj jo je razgaljala. Namesto da bi se ljudje spraševali, kdo nam vlada, se ob jutranji kavi pogovarjamo o usodi palestinskih bolnišnic. Resnično je grozljivo. Še zlasti, če spregledamo, kako so zlorabljene za protiizraelski boj. Že desetletja vemo, da so za izstrelišča primitivnih raket uporabljana begunska taborišča, šolska dvorišča, bolnišnice … Težko, vsaj za ženski svet, je ohraniti trezno presojo, ko slišiš in vidiš uničevanje otroških bolnišnic, ginekoloških oddelkov … Palestinska in njihova podporna propaganda je vrhunska. Za Izraelce je večji mednarodni problem kot obračunavanje s Hamasom. Zato in samo zato se slovenska in evropska levica pokriva z njim. Ne nazadnje ji prav to daje vsebino, saj iz notranjepolitičnih zadreg ne vidi izhoda. Zaradi udinjanja finančni oligarhiji ne more videti izhoda iz vse večje družbene krize. Kako naj jo rešuje, če je organsko vraščena vanjo. Zato in samo zato jo slovenski velekapital brezpogojno podpira. Vidi in ve, da je njeno odpiranje socialnih vprašanj hipokrizija, resnica pa v participaciji na oblasti in njenem bogastvu. So bili slovenski tajkuni in njim podobni desničarji? Natančno vedo, kdo jim lahko varuje nakradeno premoženje. Tudi zato bedijo nad tožilstvom, ki uvaja, kot kaže razglašanje sovražnega govora, dvojna merila. Kot nekdaj za tatvine!
Komunizem kot oblast temelji na laži in kraji. V socialnem smislu je prazen. Njegovo temeljno orodje je demagogija. Sloni na relativnosti družbenega napredka, ki ga potencira čez vse meje. Nihče ne more zanikati, da Slovenija pod komunizmom v primerjavi s staro Jugoslavijo ni napredovala. Realnost napredka je vidna, če ga primerjamo z onim, ki so ga dosegli v sosednjih Furlaniji, Koroški, Štajerski … da ne omenjamo Bavarske, ki nam je bila včasih v mnogih pogledih najbližja. Zaostajanje se je samo večalo. Če vzamete v poštev te primerjave, ne pa tistih znotraj nekdanjih jugoslovanskih republik, vidite realen napredek. Še nekaj let in se ne bomo mogli primerjati ne z baltskimi državami, ne s Češko in Slovaško, z Madžarsko, celo s Hrvaško ne. Ostali nam bodo Severna Makedonija, Bolgarija in Romunija. Tekmovali bomo z Moldavijo. Slovenija postaja gospodarska kolonija Srbije in Hrvaške. Intelektualna je že! Nista Janković in Čosić po naključju na čelu Ljubljane.
