Piše: Gašper Blažič
Če smemo verjeti našim virom, potem se Sloveniji na zunanjepolitičnem področju ne obeta nič dobrega. Povedano drugače: formalno je Slovenija od začetka letošnjega leta res nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov za dve leti, a prav to je lahko tudi velik problem, saj si ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon predstavlja, da lahko v imenu naše države čveka karkoli in podučuje praktično celoten Zahod, ne samo Evropske unije.
Na dejstvo, da bi morala Tanja Fajon veliko bolj skrbno izbirati svoje besede, je nedavno na Portalplusu opozoril tudi nekdanji zunanji minister Anže Logar. Češ, potrebno se je zavedati, da imajo sedaj besede slovenske diplomacije večjo težo in bodo odmevale tako ali drugače – tudi za zaprtimi vrati. Te dni se Fajonova sicer mudi v Davosu, tistem švicarskem mestu, kjer domuje Svetovni gospodarski forum in je na nek način simbol globalizma ter Novega svetovnega reda. Kakorkoli že, sodeč po medijskih poročanjih je slovenska ministrica za zunanje in evropske zadeve – v »prostem času« pa predsednica SD, torej naslednice komunistične partije – svojo vlogo očitno vzela preveč zares, vsaj če jo primerjamo z nekdanjim vsakoletnim slovenskim gostom v Davosu v 90ih, to je tedanjim premierjem Janezom Drnovškom, ki ga je svetovna politična scena poznala še iz časa, ko je bil kot predstavnik nove generacije na funkciji predsednika jugoslovanskega predsedstva deležen velikih simpatij in pričakovanj, da bosta skupaj s tedanjim jugoslovanskim premierjem Antejem Markovićem rešila razpadajočo Jugoslavijo. Kar pa se ni zgodilo. No, videti je, da Drnovšku tedaj nihče ni preveč zameril, da je postal premier nove države, ki je »razbila« dotedanji veliki up Zahoda.
Si Fajonova želi vojaško intervencijo proti Izraelu?
In kaj se je v Davosu zgodilo tokrat? Tanjo Fajon zelo skrbi skoraj 25 tisoč civilnih žrtev v Gazi, češ to se mora končati – pa čeprav smo na naši spletni strani in na spletni strani www.nova24tv.si redno objavljali članke, ki kažejo nekoliko drugačno sliko od tiste, ki jo v svet pošilja palestinska propaganda. Kljub temu pa povsem očitno bere levite vsej svetovni diplomaciji. Po njenem mnenju je, pazite, skrajni čas, da mednarodna skupnost ustavi pobijanje in trpljenje prebivalcev Gaze, saj da druge priložnosti ne bo. Kaj to pomeni? Morda to, da bi mednarodna skupnost izvedla vojaško intervencijo in s tem začela vojno z Izraelom? Tega Fajonova ni pojasnila. Je pa izraelski premier Benjamin Netanjahu že pred časom dal vedeti, da ne soglaša z nekaterimi idejami bolj skrajno usmerjenih članov svoje vlade, češ da bi morali Palestince trajno izgnati iz Gaze. Netanjahu je prepričan, da okupacija Gaze ni rešitev. Češ, mi se bojujemo proti Hamasu, ne proti Palestincem nasploh. To pa izjave Tanje Fajon v Davosu postavlja v čudno luč.
A pozor, to še ni vse: predstavnica slovenske diplomacije je dodala celo, da Ljubljana podrobno spremlja tožbo Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču (ICJ) zaradi domnevnih kršitev konvencije o genocidu. “O morebitni intervenciji se bomo odločili, ko bo na podlagi pravnih argumentov na voljo več informacij,” je dejala po poročanju portala N1. No, kakorkoli že, pred kratkim je slovenski javnosti zatrjevala, da se Slovenija za zdaj ne more pridružiti tožbi Južne Afrike proti Izraelu, vendar iz povsem formalnih razlogov – kako bo po tistem, ko bodo ti formalni razlogi prenehali, pa je seveda med vrsticami namignila kar v Davosu, kjer je skušala nadaljevati bizarno vlogo osrednjega govornika na letošnjem partizanskem mitingu v Dražgošah, namreč evroposlanca Matjaža Nemca, ki je v evropskem parlamentu prevzel Tanjin stolček po njenem odhodu v slovensko vlado. Tudi Nemec je namreč delil nauke, da mora Slovenija pristopiti k tej tožbi, ki jo sicer podpirajo predvsem »neuvrščene« države iz nekdanjega Titovega »mednarodnega kluba«.
Ko hutiji z napadi držijo gospodarstvo v šahu
Da Fajonova v Davos ni prišla s poslovnimi nameni, meni tudi nekdanji minister, sicer profesor ekonomije Matej Lahovnik:
Sem mislil, da je Fajonova šla na poslovni forum v Davos zaradi slov. gospodarstva ampak vidim, da smo ji plačali udeležbo, da je lahko na poslovnem forumu delila lekcije o Gazi. https://t.co/7l2OchxwCX
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 17, 2024
Ob tem pa seveda ni mogoče spregledati, da Fajonova in z njo celotna levica sicer formalno obsoja napad Hamasa na Izrael in napade hutijevce na trgovske ladje – a spet samo iz formalnih razlogov. Ker je pač treba uravnotežiti svoje izjave in »držati priključek« z »jedrno« Evropo. Slovenija bojda podpira mirovni proces, kar kaže tudi sestanek Fajonove s predstavnikom Jemna:
#WEF24 | MZEZ @tfajon & podpredsednik Predsedniškega vodstvenega sveta 🇾🇪 Al-Zubaidi sta izrazila upanje za čimprejšnjo vzpostavitev premirja v Jemnu. #Slovenija 🇸🇮 podpira mirovni proces, prispeva humanitarno pomoč & obsoja napade hutijevcev v Rdečem morju, kar povzroča težave v… pic.twitter.com/TDPg51UF91
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) January 17, 2024
Toda pred tednom dni, ko se je Fajonova sestala s ciprskim kolegom v Ljubljani, je v javnost dala sporočilo, da napadi ZDA in Velike Britanije na hutije lahko še bolj zapletejo razmere na Bližnjem vzhodu. Prevedeno iz diplomatske govorice: Zahod se ne bi smel s silo lotiti hutijevskih napadalcev, ker navsezadnje zastopajo legitimni cilj: podporo Hamasu in pritisk na svetovno gospodarstvo, da bi se opredelilo proti Izraelu.
Res noro stališče – ob tem, da napadi hutijev pripomorejo k dražitvi življenja v celi EU, ne samo v Sloveniji, kar pomeni, da hutiji dejansko celotno svetovno trgovino držijo v šahu! Ob tem ne smemo spregledati, da jih iz ozadja podpira Iran, hutiji pa podpirajo domala vse teroristične organizacije, ki napadajo Izrael. Ob tem ne gre spregledati tudi že nekoliko pozabljene, a vseeno zelo pomembne zgodbe: pranje iranskega denarja s pomočjo NLB v Sloveniji. Je morda (tudi) to razlog, da se slovenska vladajoča politika obnaša tako izmuzljivo kot mokro milo?
Tudi sicer v mednarodnih krogih prevladuje stališče, da dogajanje v Rdečem morju predstavlja veliko gospodarsko tveganje. »Razmere spremljamo zelo pozorno. Vpliv motenj v ladijskem prometu je trenutno omejen, vključno z vplivom na cene nafte in plina,« je pred dvema dnevoma na novinarski konferenci po zasedanju ministrov EU za finance povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije, pristojen tudi za trgovino, Valdis Dombrovskis. No, če ne drugega, bi lahko napadi hutijev pripomogli k višji ceni naftnih derivatov – naftni gigant Shell se je namreč odločil, da čez Rdeče morje do nadaljnjega ne bo opravljal transporta nafte.
Torej, od Fajonove bi prej pričakovali, da bi v Davosu iztržila kakšno pomembno gospodarsko priložnost za Slovenijo kot pa da je celotni svetovni javnosti predavala o človečnosti v Gazi in to praktično že po tistem, ko je že prišlo do prvega dogovora med Hamasom in Izraelom o dostavi humanitarne pomoči na to območje.
Slovenija v podporo tožbi proti Izraelu? Ni nemogoče!
Marsikdo pa se sprašuje, ali se v ozadju morda ne pripravlja skorajšnja slovenska pridružitev tožbi Južne Afrike proti Izraelu zaradi domnevnega genocida v Gazi in da gre sedaj le za »kuhanje žab«, kar bo slovensko javnost pripravilo na ta dogodek. Kot že rečeno, je takšen poziv na slovensko vlado že naslovil Matjaž Nemec v Dražgošah, včeraj tudi Mladi forum SD, sedaj pa še Glas ljudstva, ki celo terja prekinitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in Izraelom. Že pred časom je to zahtevo izreklo Gibanje za pravice Palestincev in praktično vso intelektualno jedro trde levice.
Na spletni strani vlade pa lahko najdemo tudi podatek, da je Tanja Fajon kot prva zunanja ministrica v imenu Slovenije obiskala Južno Afriko, obisk pa je datiran 6. oktobra lani, torej dan pred napadom Hamasa na Izrael, ko je obiskala svojo južnoafriško kolegico. V novici je še zabeleženo, da sta se ministrici pred obiskom v Južni Afriki srečali že dvakrat, in sicer ob robu konference Raisina Dialogue v New Delhiju in ob robu 78. zasedanja Generalne skupščine OZN v New Yorku, kjer sta sodelovali na dogodku o feministični zunanji politiki. Jedrna Evropa, ni kaj.
Seveda pa ne gre spregledati, da je v sedanji vladni koaliciji poleg SD velika palestinska zaveznica tudi Levica, pa tudi v vrstah Gibanja Svoboda se močno krepi propalestinsko razpoloženje. Čeprav je po drugi strani v vladi mogoče zaznati tudi nekaj zadržanosti do levičarskega aktivizma. Potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von den Leyen te dni oznanila, da je gordijski vozel bruseljsko-madžarskega spora glede evropskih sredstev tako rekoč že presekan, je tudi iz slovenske vlade prišel signal, da si ne želijo odvzemati glasovalnih pravic Madžarski, pa čeprav je na drugi strani četverica slovenskih levičarskih evroposlancev s pridruženo Ljudmilo Novak podprla peticijo, ki je usmerjena prav proti naši vzhodni sosedi. Dokaj spravljivo stališče do Madžarske iz vladnih vrst pa lahko pomeni samo eno: da je do naše države prišel opomin, naj ne prehiteva Bruslja »po desni«. Ali pa gre morda za ustvarjanje taktičnega zatišja pred morebitnim diplomatskim udarcem proti Izraelu.
Vendar pa je za slednje vendarle dokaj malo možnosti. Slovenija bi verjetno podprla prekinitev diplomatskih stikov z Izraelom ter podporo tožbi proti judovski državi zaradi domnevnega genocida le v primeru, če bi se za ta korak odločilo več evropskih držav. Vendar je tožbo Južne Afrike je doslej podprla Organizacija islamske konference, v kateri je 57 držav islamskega sveta. Podprle pa so jo tudi Brazilija, Bolivija, Kolumbija in Namibija, medtem ko evropskih držav za zdaj ni na seznamu. Francija se je včeraj celo izrecno opredelila proti tej tožbi, saj je francoski zunanji minister Stephane Sejourne na poslansko vprašanje v zvezi s tem odgovoril, da pojma, kot je genocid, ni dovoljeno izrabljati v politične namene. Jasno je sicer, da takšno stališče lahko pomeni visoko tveganje za nove demonstracije muslimanskih priseljencev v Franciji. Tudi Velika Britanija in Nemčija sta se opredelili proti tožbi. Vseeno pa ni povsem nemogoče, če bi se zaradi pritiska SD, Levice in njunih civilnodružbenih podaljškov Slovenija znašla v družbi držav, ki podpirajo bizarno tožbo proti Izraelu. Če se bo to zgodilo, bo Slovenija na zunanjepolitičnem področju v hudi godlji.
