Ko so lansko jesen prišli na dan podatki o pobitih v prikritem morišču pri Macesnovi gorici v Kočevskem rogu, kjer naj bi bili – v nasprotju z breznom Pod Krenom – pobiti predvsem Slovenci, si takrat še ni nihče predstavljal, da je na območju Roga še najmanj eno prikrito morišče.
Že leta 2007 je kriminalist Pavel Jamnik v pogovoru za Družino omenil tedaj le ustno omenjane Ušive jame, kjer naj bi bilo prikrito morišče. Lanska preiskava brezna pri Macesnovi gorici pa je nekako prinesla namig, ali bo nemara treba iskati v neposredni bližini še eno zabetonirano brezno v Ušivih jamah. Preiskovanje pa je privedlo do najdbe novega morišča, vendar na drugi lokaciji, na območju med Velikim rogom in Starimi žagami, v neposredni bližini partizanske bolnišnice Stari log, kjer naj bi bilo tudi pokopališče tam umrlih partizanov.
Jamarji našli brezno, v njem pa …
Predstavniki vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč so v začetku prejšnjega tedna predstavili odkritje novega morišča na območju Kočevskega roga. V jami, ki jo označujejo z delovnim naslovom Brezno 3, so odkrili posmrtne ostanke in predmete, na podlagi katerih sklepajo, da gre za okoli 250 žrtev, večinoma mlajših moških, pomorjenih jeseni 1945. Glede na najdbo – jama je bila odkrita konec maja letos – so v poletnem času opravili preiskavo in iznos posmrtnih ostankov. Kot je pojasnil predsednik Jamarskega kluba Novo mesto Zdravko Bučar, so brezno, globoko 14 metrov, odkrili na podlagi deviacije, ki so jo opazili na eni od kart, slednje pa nastajajo na podlagi laserskega skeniranja površja (to pomeni, da bodo morda v prihodnje odkrili še katerega od prikritih morišč). Ker so v breznu odkrili posmrtne ostanke, so o tem obvestili policijo in se nato povezali z vladno komisijo. V začetku julija so opravili tudi sanitarno čiščenje in v treh dneh opravili 68 spustov v brezno, 91 dvigov, vse to pa je zajemalo dvig 137 bremen oz. 184 enot. Iznos posmrtnih ostankov pa je potekal sredi avgusta. Brezno naj bi bilo sedaj očiščeno posmrtnih ostankov.
Pobijali so jih z avtomatskim orožjem
V zvezi s tem je arheolog Uroš Košir pojasnil tudi izsledke arheoloških raziskav in antropološke analize. Arheologi so se v jamo prvič spustili 10. julija, po končanem sanitarnem čiščenju. Dokumentirali so stanje, potekal je tudi sanitarni iznos posmrtnih ostankov, vidnih na površini, nato pa so brezno še podrobneje pregledali. Tako v jami kot na njenem robu so odkrili precej streliva, na podlagi česar sklepajo, da so usmrtitve potekale na jamskem robu. Analiza vstopnih in izstopnih ran na lobanjah pa je pokazala, da je bilo za poboje uporabljeno avtomatsko orožje. V jami so odkrili tudi fragmente vsaj šestih ročnih bomb in več neeksplodiranih ubojnih sredstev, je pojasnil Košir. To pomeni, da so izvajalci pokolov hoteli zabrisati sledi tudi z eksplozivnimi sredstvi. Najdeni so bili tudi naboji in tulci.
Večinoma so bili mlajši civilisti
Kot je še pojasnil vodja arheološke raziskave morišča, je raziskava pokazala, da so bila trupla pozneje zasuta z gruščem in s skalami. Ker so tudi na njih našli posmrtne ostanke, sklepajo, da so bili nekateri posamezniki v jamo odvrženi še po zasutju. Najverjetneje je šlo za ujetnike, ki so jamo zasipavali in na koncu tudi sami končali v njej. Antropološka analiza pa je pokazala, da odkriti posmrtni ostanki pripadajo 250 posameznikom, večinoma civilistom. V veliki večini gre za mlajše moške osebe, med posmrtnimi ostanki naj bi bila najmanj ena ženska. Kot je pojasnil Košir, je bilo kar nekaj oseb v zgodnjih dvajsetih letih. Med odkritimi predmeti je bilo tudi okoli 400 gumbov, nekaj tekstila, žlic, glavnikov, ogledal, osebnih predmetov pa tudi rožnih vencev in svetinjic s slovenskimi napisi. Odkriti so bili tudi delčki časopisa. Vse to govori o tem, da je šlo v veliki večini za verne katoličane, večinoma Slovence, nekaj pa naj bi bilo tudi Hrvatov. Večinoma naj bi šlo za ostanke civilnih oblačil.
Iz novomeških zaporov v brezna
Na tiskovni konferenci je govoril tudi kriminalist Pavel Jamnik in pojasnil, da so prve informacije o morišču dobili že leta 2002, vendar niso našli vhoda v brezno, saj so se preiskovalci gibali približno pol kilometrov od kasneje odkrite lokacije. In kakšen je izvor zapornikov? V času preiskovanja knjige zapornikov, ko so pregledovali navedbe v zvezi z lokalnimi zapori Ozne po Sloveniji, so ugotovili, da so v novomeških zaporih septembra 1945 opravili selekcijo tistih, ki jih bodo izpustili, in tistih, ki jih bodo odpeljali na morišče. Vsaj nekaj teh so odpeljali tudi v to brezno, je še dejal Jamnik. V okviru preiskave so uspeli govoriti s pripadnikom prvega bataljona KNOJ, ki je opravljal prevoze in opisal, kako so potekali. Kot je dejal, je sam vozil ujetnike do določenega mesta, tam pa so jih prevzeli slovensko in jugoslovansko govoreči partizani in jih odpeljali naprej. Selekcijo je opravljala Ozna, pomoč pri transportu do morišča je opravljal Knoj, je med drugim dejal Jamnik.
Pobijali so tudi po razglašeni amnestiji
Predsednik vladne komisije za grobišča Jože Dežman je ob tem dejal, da Kočevski rog dobiva v zadnjih letih povsem nove dimenzije. Kraji, kjer so bili v Rogu pobiti Slovenci, so predvsem Macesnova gorica in Brezno 3, medtem ko so v breznu Pod Krenom, kjer so bile zadnjih trideset let osrednje žalne komemoracije, žrtve srbske in črnogorske narodnosti. Ob tem ne gre prezreti, da je bila splošna amnestija komunističnih oblastnikov razglašena 3. avgusta 1945, kar naj bi nakazovalo konec pobijanja, a se je izkazalo, da je šlo le za past, ki so jo nastavili, saj so mnogi, ki so se javili, mislili, da bodo pomiloščeni, pa so jih vseeno pobili. Morda je prav Brezno 3 odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo z ujetniki, ki jih je Ozna odpeljala iz novomeških zaporov. Kakorkoli že, sedaj bo treba opraviti pokop žrtev tako iz Macesnove gorice kot tudi iz Brezna 3. Vsekakor pa je najdba šokantna in dodatno potrjuje zločinskost povojnega komunističnega režima.
