9.6 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Ministrica za pravosodje iz vrst SD pretaka krokodilje solze zaradi genocida v Srebrenici, hkrati pa bi naredila vse, da bi se vrnili v obdobje pred letom 1991, kar celo odkrito priznava

Piše: Tomaž S. Medved

Dominika Švarc Pipan, podpredsednica SD ter aktualna ministrica za pravosodje, pa tudi ljubljenka tabloidnih medijev, ki o njej pišejo osladne članke, je v svoji dosedanji karieri že pokazala, da ji skrajna stališča (in tudi praksa, ki iz njih izhaja), niso tuja. 

Dokaj visokorasla političarka, ki rada razkazuje mišice, se je doslej že velikokrat proslavila z dejanji, ki ne morejo biti v čast nobenemu normalnemu Evropejcu. V času predvolilne kampanje je gladko zavrnila rokovanje s tedanjim premierjem Janezom Janšo, prav tako ni bila sposobna obsoditi vseh totalitarnih režimov, na ministrstvu, ki ga vodi, pa je zaposlila razvpitega propagandista Blaža Zgago. Ko je kandidirala za ministrsko funkcijo, so mediji v BiH izrazili protest, ker je sama nekdaj delovala v obrambi vojnega zločinca Radovana Karadžića. Da seveda ne omenjamo, kako je njena SD ves čas blokirala odločbo Ustavnega sodišča glede financiranja šol, sama pa je vedno pozivala k doslednemu spoštovanju odločitev ustavnih sodnikov.

Višek hinavščine vseh “ponosnih naslednikov ZKS” (po Marku Koprivcu, nekdanjem poslancu in sedaj državnemu sekretarju, ki se je brez sramu klanjal zločincu Borisu Kidriču) pa je Švarc Pipanova izrazila 11. julija letos, ko je tudi spominski dan na žrtve genocida v Srebrenici. Ob tem je celo citirala disidenta Aleksandra Solženicina: “Ko molčimo o zlu, ko ga zakopljemo tako globoko, da na površju ne ostane niti sled, smo ga zasadili tako, da bo v prihodnosti izbruhnilo tisočkrat močneje.” In dodala: “Zlobneži in morilci niso pošasti. So ljudje. In to je tisto najbolj strašljivo.”

Ta izjava si seveda zasluži pozornost že zaradi tega, ker je Švarc Pipanova pomagala pri obrambi človeka, ki je neposredno odgovoren za genocid v Srebrenici, pa tudi zato, ker se njena stranka nikoli ni distancirala od genocidnih dejanj komunistične revolucije iz leta 1945, pa tudi pred tem in po tem. Kaj točno je hotela povedati s svojim komentarjem, pa seveda ve samo ona – morda pa je hotela povedati, da je Karadžić tudi samo človek in ne pošast. In morda to velja tudi za Tita, Kardelja, Kidriča, Dolanca, Mačka, Ribičiča…

Kakorkoli že, pretakanje krokodiljih solza glede Srebrenice je očitno dobilo svoje mesto v analih slovenske politike. Tudi zaradi dejstva, da je Švarc Pipanova očitno navdušena nad tem, da se vrnemo v obdobje pred letom 1991:

Seveda ni potrebno posebej razlagati, da mentaliteta, ki jo izraža Dominika Švarc Pipan, ni osamljen primer. Prisotna je kar v celotni Golobovi vladi. In takšna mentaliteta, ki nas želi vrniti v čase rdečega totalitarizma, ne more prinesti nič dobrega.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine