9 C
Ljubljana
nedelja, 18 aprila, 2021

Minister Jernej Vrtovec v pogovoru za Demokracijo: Vesel sem, da so predsednik vlade in kolegi ministri prepoznali pomen infrastrukturnih projektov za pospešitev gospodarske rasti

Pogovarjali smo se z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem. S prevzemom ministrstva sredi marca, ko je nastopila 14. slovenska vlada, je Vrtovec prevzel zahtevno in odgovorno nalogo.

 

Minister za infrastrukturo, 35-letni Jernej Vrtovec, je po končani srednji šoli vpisal študij teologije v Ljubljani, kjer je leta 2013 z odliko diplomiral. Svojo politično pot je začel že leta 2003, ko se je včlanil v Novo Slovenijo in postal aktiven predvsem na lokalni ravni. Politične aktivnosti je nadaljeval v Mladi Sloveniji – podmladku NSi, kjer je bil generalni sekretar, leta 2009 pa je bil izvoljen za predsednika Mlade Slovenije. Podmladku stranke je predsedoval do leta 2015. S sovrstniki je v tem obdobju izvedel več uspešnih aktivnosti na mladinskem in študentskem področju ter ves čas deloval na področju odnosov z javnostmi. V letih 2009–2014 je bil uradni predstavnik za odnose z javnostmi v NSi. Leta 2014 je bil izvoljen za poslanca v državnem zboru, poslanski mandat pa mu je bil podeljen tudi na volitvah 2018. Je poročen in oče dveh hčera. Minister za infrastrukturo je postal 13. marca 2020, ko je bila v 14. Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 14. slovenska vlada. S prevzemom ministrstva za infrastrukturo je Jernej Vrtovec prevzel zahtevno in odgovorno nalogo.

Demokracija: Dopusti se bližajo koncu, ta čas si bomo zapomnili tudi po tem, da to poletje ni bilo zastojev na slovenskih avtocestah zaradi gradbenih del. Kaj ste spremenili, kako vam je to uspelo?

Vrtovec: Poletni zastoji zaradi gradbenih del so me, in verjamem da tudi druge, že od nekdaj motili. Slovenija je turistična dežela, skozi našo državo potekajo pomembne povezave, zato sem prepričan, da je potrebno in mogoče delo organizirati tako, da v kar najmanjši meri ovira poletne turistične tokove. Že v času korone, ko so bile avtoceste prazne, smo v kar največji meri pospešili obnovitvena dela. Tako smo prihranili nekaj del v turistični sezoni in veseli me, da ste to opazili. Z upravo Darsa smo se tudi dogovorili, da večjih del na primorskem in gorenjskem kraku avtoceste do 1. septembra ne bo.

Demokracija: Šesti mesec teče, kar ste prevzeli vodenje tega zahtevnega ministrstva. Kaj ste prevzeli od vaše predhodnice, vas je kaj posebej presenetilo?

Vrtovec: Načeloma dela svojih predhodnikov ne želim javno ocenjevati, saj verjamem, da se je vsak minister trudil delati dobro in v korist Slovenije po svojih najboljših močeh. Začetek mojega mandata pa je bistveno zaznamovala epidemija COVID-19, zato za kakšna druga presenečenja niti ni bilo časa. Lahko pa rečem, da me je zelo pozitivno presenetilo odgovorno in predano delo vseh zaposlenih na ministrstvu v času epidemije. V tem času smo res dihali kot eden.

Demokracija: Omenili ste epidemijo novega koronavirusa, ki je takoj po nastopu nove vlade začasno ustavila življenje v državi in tudi širše. Koliko je to vplivalo na delo ministrstva in organov v sestavi?

Vrtovec: Kot sem že omenil, novi koronavirus je bistveno zaznamoval začetek mandata in na poseben način ga zaznamuje tudi danes. Z virusom se bomo morali v prihodnje navaditi živeti in delati, tega se moramo zavedati. Ob tem pa res želim še enkrat izpostaviti dobro delo svojih sodelavk in sodelavcev na ministrstvu, ki so se takoj predano in strokovno lotili zahtevnih vprašanj. Veste, sprejeti odločitev o ukinitvi javnega potniškega prometa, zapreti letalski potniški promet, zagotavljati pogoje za normalno delovanje logističnih služb za preskrbo prebivalstva in gospodarstva, zagotavljati normalno oskrbo z električno energijo ni tako preprosto, kot se morda zdi. Hvaležen sem sodelavcem za dobro opravljeno delo.

Demokracija: Vlada je ublažila posledice epidemije tako za gospodarstvo kot prebivalstvo. Je pa zdaj potreben velik zagon, da spodbudimo gospodarsko rast in se čim prej vrnemo na raven, kjer smo že bili. Veliko vlogo imajo pri tem tudi investicije v velike infrastrukturne projekte. Kateri projekti so na vaši prednostni listi?

Vrtovec: Se zelo strinjam. Zato sem še sredi največjega vala epidemije začel opozarjati na »dan potem«, ko bo treba zagnati gospodarstvo. Vesel sem, da so predsednik vlade in kolegi ministri prepoznali pomen infrastrukturnih projektov za pospešitev gospodarske rasti. Na prednostni listi so vsi projekti, ki so pripravljeni dovolj daleč, da jih lahko zaženemo (t. i. projekti ready to go), ovirajo pa jih nepotrebne birokratske ali katere druge ovire, ki jih je v naši državi odločno preveč.

Demokracija: Doslej so se stvari zelo vlekle, leta in leta se ni nič spremenilo. Kakšno vlogo je imel pri tem Dars, ki je v večjem številu primerov tudi izvajalec del? Je bila krivda na Darsu ali pri vodilnih v politiki na tem področju, da se stvari niso premaknile?

Vrtovec: Omenil sem preveč različnih ovir, ki pogosto neupravičeno upočasnjujejo naš razvoj, zato me veseli, da je naši vladi uspelo pripraviti zakon s seznamom projektov, ki bo marsikatero od teh ovir odstranil ali jo vsaj pomembno zmanjšal. A da ne bo nesporazuma: to ne sme pomeniti, da bomo zdaj znižali vsebinske kriterije za varovanje okolja in pravno neoporečnost posameznih projektov. Nasprotno, dosledno jih moramo spoštovati! Vendar me ne bo nihče prepričal, da so 5 ali več let trajajoči postopki umeščanja v prostor in neskončna pritoževanja ter revizije upravičeni in dobronamerni. Mnogokrat se zdi, da gre pri tem za načrtno oviranje in parcialne interese pod krinko varovanja okolja.

Demokracija: Pri tem ne moreva mimo začetka graditve 3. razvojne osi, to je hitre cestne povezave od avstrijske do hrvaške meje. Kaj se ta čas dogaja na severnem delu 3. razvojne osi, kdaj bi se dela lahko začela in kakšni so načrti?

Vrtovec: Zavedam se, da se projekt graditve 3. razvojne osi vleče že dolgo, predolgo. Prebivalci Koroške in drugih krajev si zaslužijo moderno in varno cestno povezavo, ki jim bo omogočila višjo kakovost bivanja kot sedaj. Zato na ministrstvu delamo vse, kar je v naši pristojnosti, da bi postopke, ki so v teku že dalj časa, kar najhitreje izvedli in končali. Projekt 3. razvojne osi smo uvrstili med prioritetne državne investicije, na katerih naj bi temeljila post-pandemijska strategija države in je zato tudi uvrščen med pomembne državne investicije.

Dela na severnem delu so se zaradi pritožbe civilne iniciative nekoliko odmaknila. A sedaj je gradbeno dovoljenje za Gaberke končno pravnomočno. Tudi razpis je končan, izvajalec je izbran, sledi podpis pogodbe in uvedba v delo. Predvidoma 15. oktobra bomo zasadili prvo lopato. Za celotno Koroško bo to pomemben mejnik.

Demokracija: Kako pa je s 3. južno razvojno osjo od Novega mesta proti Beli krajini in nato do hrvaške meje? Kakšni so tu načrti in predvsem kakšne so težave?

Vrtovec: Na južnem delu potekajo aktivnosti na prvem odseku od Novega mesta do Malin oziroma Gorjancev. Odsek je razdeljen na štiri etape, priprave na graditev pa potekajo na prvih dveh etapah od priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek. Žal se tudi na tem delu zapleta s pritožbami civilne iniciative, čeprav je razpis že v teku in bi se dela lahko kmalu začela. Za tretjo in četrto etapo prvega odseka od priključka Osredek do Malin je sklenjena pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, izdelan je investicijski program, ki je v fazi preverjanja in potrjevanja. Za drugi odsek od Malin do Metlike, ki naj bi bila prednostna prometna smer proti Hrvaški, so aktivnosti do našega mandata žal mirovale. Zato sedaj pripravljamo spremembo zakonodaje tako, da bo za investicijo zadolžen Dars, ki ima resurse in znanje, da kar najhitreje pridemo do končne cestne povezave.

Demokracija: Znano je, da se v delu Novega mesta zatika pri pridobivanju dovoljenj in soglasij za novomeško obvoznico od avtoceste – vzhod do Osredka (s priključkom za Revoz), ki bo tudi del 3. južne razvojne osi. Kaj se dogaja na tem področju, se načrti za začetek in konec graditve spreminjajo?

Vrtovec: Za pododsek Novo mesto vzhod−Osredek, dolg samo 5 km, ki predstavlja prvo in drugo etapo prvega odseka, zaradi neizdanega okoljevarstvenega soglasja, čeprav se je postopek začel v letu 2018, še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje. Pričakuje se čimprejšnje končanje administrativnih ovir in takojšnji začetek graditve. Pododsek Novo mesto–Osredek naj bi bil končan do konca leta 2023, takoj pa bo sledila tudi graditev nadaljnjih dveh etap Osredek–Poganci–Maline. Časovnica poteka graditve tega odseka je še vedno v načrtovanem okviru, če ne bo nagajanja civilnih iniciativ. Naj poudarim, da smo za ta odsek pridobili 40 milijonov evropskih sredstev, ki so ogrožena, če ne bomo pravočasno končali projekta. Zato pozivam k odgovornemu ravnanju. 

Demokracija: Konkretno nas zanimajo še stvari v zvezi z graditvijo 3. a razvojne osi (od Škofljice do Kočevja in naprej). Kaj se tu dogaja?

Vrtovec: O izboljšanju prometne infrastrukture in pretočnosti na 3. a razvojni osi smo se pretekli teden pogovarjali z župani občin. Od Škofljice do Kočevja oz. do meje s Hrvaško bomo naredili obvozne ceste mimo naselij tako, da bodo prebivalci manj obremenjeni s škodljivimi emisijami in hrupom, hkrati pa bomo povečali tudi prometno varnost vseh udeležencev v prometu.

Med pomembnimi ukrepi za izboljšanje pretočnosti je tudi preureditev prehodov za pešce in križišč ter podvoz pod železniško progo na Škofljici. Tako se bomo izognili temu ozkemu grlu. Ta ukrep predstavlja takojšnjo rešitev problematike. Hkrati pa pripravljamo tudi dolgoročno rešitev za problem Škofljice in Lavrice – obvozno cesto. Vladi bomo tako predlagali razveljavitev sklepa, s katerim je bilo v preteklosti onemogočeno nadaljevanje umeščanja obvoznice. To bomo sedaj popravili in verjamem, da se bo umeščanje uspešno končalo. Na celotnem odseku smo začeli s postopkom priprave dokumentacije za zgraditev kolesarskih povezav, kar bo v naravi predstavljala kolesarska povezava med Ljubljano in Petrino ter Cerknico in Ribnico. Prvi odseki se bodo začeli graditi že v letu 2021.

Za boljšo prometno povezljivost ribniško-kočevskega območja z Ljubljano smo pristopili h graditvi menjajočega se tretjega pasu med Pijavo Gorico in Turjakom.

Pomembna rešitev prometne problematike za ta del države je tudi vnovična vzpostavitev potniškega železniškega prometa med Grosupljim in Kočevjem. Po več kot petdesetih letih bo prvi vlak potnike zapeljal 1. oktobra. Verjamem, da bo prevoz z vlakom alternativa prevozu z avtomobilom.

Demokracija: Kako je z blejsko obvoznico? Ta problematika se je v poletnih dopustniških mesecih spet pokazala kot velika težava. Kot vem, ste junija obiskali Bled in se srečali s tamkajšnjim županom.

Vrtovec: Po dolgih letih zavlačevanja in neusklajenosti smo občini Bled pomagali, da naredi prve pomembne korake. Občina Bled kot cestno močno obremenjen turistični kraj nedvomno potrebuje razbremenitev mestnega jedra. Prav s tem namenom sem se na povabilo župana občine Bled tudi sam na kraju samem prepričal, kakšno je dejansko stanje na terenu. Določitev trase oziroma lokacije obvoznice je namreč v pristojnosti občinskega sveta, zato je ta 15. 7. 2020 potrdil potek trase severne razbremenilne ceste iz obstoječega OPPN. Če bodo postopki potekali brez večjih zapletov in pritožb, bi lahko začeli graditi krožišče na Betinu že naslednje leto.

Demokracija: Kako pa je z graditvijo druge cevi karavanškega predora? Nekateri namreč poročajo, da ima izbrani turški izvajalec težave pri zagotavljanju kadrov in delavcev zaradi navodil o novem koronavirusu. Ste s tem seznanjeni?

Vrtovec: Seveda poznam problematiko, ki je zelo kompleksna. Vsi si želimo, da bi se projekt po toliko letih nerazumljivega odlašanja in zapletov pri javnemu naročilu vendarle začel, vendar si vsi želimo tudi odgovornega ravnanja v skrbi za javno zdravje. Iskanje kompromisa med temi željami ni tako preprosto. Ob tem z veseljem sporočam, da se stvari vendarle premikajo. 28. avgusta bodo uradno začeli vrtati drugo cev predora.

Demokracija: Kaj pa 2. železniški tir od Divače do Kopra? Kaj se dogaja na tem področju?

Vrtovec: Na drugem tiru se sedaj končuje graditev dostopnih cest, ki jih pač nujno potrebujemo za druga gradbena dela. Prav tako 2TDK vodi razpis za izvajalca del. Stvari se torej premikajo, morda ne tako hitro, kot bi si želeli, a razlogov za to je veliko in so večinoma posledica zunanjih dejavnikov. Za zdaj potekajo dela in razpisi znotraj postavljenih rokov. Sam si močno prizadevam, da bi pridobili kar največ evropskih sredstev in ulovili najkrajše terminske načrte. Luko Koper namreč moramo ohraniti konkurenčno.

Demokracija: Julija ste se srečali z madžarskim zunanjim ministrom Pétrom Szijjártom ter ministrom za inovacije in tehnologijo Lászlóm Palkovicsem. Kaj je bila tema pogovora in kakšen je bil dogovor?

Vrtovec: Madžarska je naša soseda, zato je edino logično, da imamo z njo dobre, pravzaprav odlične sosedske odnose. Konkretno z njimi dobro sodelujemo na področju zemeljskega plina, električne energije, jedrske energije in obnovljivih virov energije. Govorili smo o daljnovodu Cirkovce−Pince in o plinski povezavi Nagykanizsa–Kidričevo, s katerima bomo povečali energetsko oskrbo in varnost Slovenije. Pogovarjali smo se tudi o železniški povezavi Beltinci–Lendava in Lendava–Redič, še posebej v luči hitrejšega razvoja Luke Koper. Prav tako smo govorili o projektu Emonika, ki bo s pomočjo madžarskega investitorja po dolgih letih spremenil podobo ljubljanske avtobusne in železniške postaje v moderno evropsko postajališče, ki ne bo v ponos le prebivalcem Ljubljane, ampak celotne Slovenije. Predstavniki madžarske vlade so mi zagotovili, da si želijo še naprej razvijati konstruktiven in partnerski odnos z nami, saj se zavedajo, da na globalnem trgu lahko uspemo le s povezovanjem in z iskanjem sinergij.

Demokracija: Madžarski investitorji so zelo dejavni na območju italijanskih Milj, nedaleč od slovenske meje. Kaj bo to pomenilo za Luko Koper?

Vrtovec: Odločitev Madžarske nam je v poduk, da moramo imeti zaledne države za partnerice pri razvoju Luke Koper. Ne razumem strahu pred dodatnim pretovorom, ki ga Luka Koper potrebuje. Luke Koper za oskrbovanje samo Slovenije ne potrebujemo. Dovolj je marina Izola. Toda ni še vse izgubljeno, verjamem, da je Luka Koper lahko strateško pristanišče tudi za Madžarsko, Avstrijo, Češko, Slovaško, Bavarsko itd. Na Madžarskem sem že bil, v naslednjih tednih se bom srečal tudi z ministri drugih zalednih držav, da jim predstavim našo odprtost za sodelovanje pri drugem tiru in Luki Koper.

Demokracija: Koliko je Slovenija zamudila, s tem ko je madžarske investitorje odvračala od sodelovanja v primeru Luke Koper? Kakšne bodo posledice in kdo mora nositi odgovornost za to?

Vrtovec: Slovenija je s to odločitvijo izgubila zaupanje ene od ključnih zalednih držav. Z ekipo na ministrstvu želimo to sedaj popraviti. Luka Koper deluje na globalnem trgu, kjer so razmere med konkurenti zelo ostre in ni prostora za napake. Sam se tega zavedam in verjamem, da se tega zaveda tudi zdajšnje vodstvo Luke Koper.

Država ima z Luko Koper posebno razmerje, saj je njen velik lastnik in z njo v koncesijskem razmerju. Prav tako smo odgovorni za to, da Luki Koper zagotovimo pogoje za konkurenčno delovanje. In prav to delamo. Med epidemijo korone smo znižali dajatev na pretovor, v okviru pristojnosti pomagamo pri graditvi drugega tira. Moja naloga je, da obiščem zaledne države, ki bodo izkazale interes za sodelovanje na področju logistike. Verjamem, da ni še vse zamujeno ter da z dobrim in trdim delom lahko ostanemo konkurenčni.

Demokracija: Kako pa je s posodobitvijo železniške infrastrukture? Slovenske železnice so kupile večje število modernih vlakov, za katere pa se zdi, da bodo težko vozili po zastarelih tirih. Koliko let smo tu zamudili?

Vrtovec: Drži, naša železniška infrastruktura ponekod spominja na muzej na prostem. Zamudili smo res veliko in smo v primerjavi s sosednjimi državami v velikem zaostanku. Zamudili smo tudi pri odločitvi za graditev drugega tira. Ta projekt bi moral biti zgrajen že pred desetletji in je bil tudi načrtovan v okviru preteklega nacionalnega programa. Ob sprejetju resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji za obdobje do leta 2030 je bila pripravljena analiza izvajanja preteklega nacionalnega programa in žal moramo ugotoviti, da je bil načrtovan tudi drugi tir na relaciji Ljubljana–Jesenice, ki bi moral biti končan že leta 2005. To sta dva temeljna zaostanka, ki ju moramo s projekti, ki se izvajajo, nujno nadomestiti v sedanjem obdobju. Celoten odstotek realizacije nacionalnega programa iz leta 1994 do leta 2015 znaša 29,1 odstotka. Ta odstotek moramo dvigniti. Na voljo je sedaj tudi dovolj evropskega denarja, da pospešimo že pripravljanje projekte na železniškem omrežju.

Demokracija: Opravili ste nekaj kadrovskih menjav, tudi v Darsu, kako boste reševali vodenje Direkcije za infrastrukturo?

Vrtovec: Menjave v gospodarskih družbah so pristojnost njihovih nadzornih svetov. Nadzorni svet družbe DARS se je s prejšnjo upravo sporazumno razšel in imenoval novo. Upam in pričakujem, da bo nova uprava upravičila zaupanje nadzornikov. Želim si, da pustimo novi upravi, da zadiha in začne z delom. Verjamem, da bo uspešna in da bomo čez čas ocenjevali to upravo kot eno boljših. Naj govorijo rezultati sami zase. Na DRSI, ki je organ v sestavi ministrstva, je ta čas v. d. direktorice ga. Herga, ki po mojem mnenju korektno opravlja svoje delo.

Demokracija: Za področja, ki jih vodite, je v javnosti veliko insinuacij o veliki korupciji, ki naj bi se dogajala pri oddaji posameznih del velikih vrednosti, predvsem na velikih infrastrukturnih projektih. Kakšne so vaše zaznave z mesta ministra in kakšne ukrepe boste sprejeli oziroma ste jih morda že, da bi to preprečili?

Vrtovec: Zagovarjam načelo ničelne tolerance do korupcije. Tako sem vedno deloval sam in stranka, iz katere prihajam. Gre preprosto za vrednote, ki nam morajo biti položene že v zibelko. Poleg tega pa moramo seveda sprejeti ustrezno zakonodajo, pravilnike in postopke, ki bodo v kar največji meri zmanjšali možnost korupcijskih tveganj. To je tudi eno od področij, ki mu na ministrstvu namenjamo posebno pozornost. Drugače pa sam osebno na ministrstvu nisem zaznal kakšnih koruptivnih praks, nihče mi ni ponujal kakšnih uslug in upam, da pri tem tudi ostane.

Zadnje novice

Sorodne vsebine