Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Požareport danes razkriva taktiko Roberta Goloba, kako naj bi Milana Brgleza predstavili kot bolj neodvisnega predsedniškega kandidata od Anžeta Logarja ter kakšni naj bi bili Golobovi pogoji Brglezu. Po informacijah Požareporta so v četrtek na svetu Gibanja Svoboda, kot preveč tekmovalno “odpikali” Natašo Pirc Musar, več podpore je bil deležen tudi Ivo Vajgl. Po informacijah Požareporta, se je Brglez za predsedniško kandidaturo odločil na podlagi pogovora z Milanom Kučanom, ki je svojo podporo nakazal že trem kandidatom.
Evropski poslanec Milan Brglez je ideološko sicer najbližje Levici – ko se je razšel z Mirom Cerarjem ga Luka Mesec ni hotel vzeti v stranko, zato je izbral SD. Nekdanji premier Cerar je pred dnevi za Siol ocenil, da Brglez nima pravega značaja za predsednika republike. “Po političnem znanju je seveda povsem sposoben opravljati funkcijo predsednika republike, vendar pa si osebno ne želim za predsednika republike nekoga s takšnim značajem, kot ga ima gospod Brglez,” dejal in poudaril Brglezove osebne ambicije ter pretirane ozirom skrajne ideološke poglede. Vendar pa Brglez kljub vsemu sedaj postaja “neodvisni” predsedniški kandidat na listi koalicije Roberta Goloba.
Po informacijah Požareporta, mora Brglez izpolniti dva pogoja, ki mu jih dajeta Golob in Gibanje Svoboda: da pred začetkom volilne kampanje odstopi kot predsednik konference SD in pisno umakne svojo kandidaturo za podpredsednika SD. Po požarjevih besedah je funkcija predsednika konference SD enakovredna funkciji predsednika sveta SDS, ki jo zaseda Anže Logar. Ko bo Brglez odstopil kot predsednik konference SD, ga bodo torej predstavili kot bolj “neodvisnega” kandidata od Logarja, ki (še) ni odstopil kot predsednik sveta SDS. Zaenkrat še ostaja vprašanje, ali se bo vodstvo Levice odločilo, da namesto morebitnega lastnega kandidata Mihe Kordiša tudi oni podprejo Brgleza.
Kakorkoli, vse kaže na to, da se bodo morali Logarjevi volilci na tokratne predsedniške volitve odpraviti v čim večjem številu in ne doma računati na to, da bo “tako ali tako zmagal” – četudi bo v prvem krogu morda tako kazalo. Tudi politolog prof. dr. Miro Haček je namreč ocenil, da Brglezov vstop v predsedniško bitko precej verjetno pomeni tudi njegovo zmago v drugem krogu. Spomnimo na leto 2007, ko je v prvem krogu najbolje kazalo Lojzetu Peterletu, pa ga je nato Danilo Türk v drugem krogu močno premagal. “Antijanša” volilnemu telesu je pač zančilno, da ob ključnih trenutkih stopi skupaj – in skrajni čas je, da bi temu zgledu sledil tudi nasprotni tabor volilcev.
