Piše: Vida Kocjan
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je predstavil predlog spremembe zakona o kazenskem postopku in napovedal ukrepe za reševanje kadrovske podhranjenosti v policiji. Hkrati je policistom pri njihovem delu izrekel vso podporo.
V samo nekaj dneh je minister Franci Matoz nastopil na dveh novinarskih konferencah. Prva je potekala na sedežu Policijske uprave Novo mesto ob uspešnem zaključku dvodnevne iskalne akcije nevarnega tujega državljana na širšem območju Uršnih sel na Dolenjskem. Druga je sledila v Ljubljani po napadu na policista v Kočevju. V obeh primerih je poudaril nujnost sistemskih sprememb: hitrejšega sankcioniranja napadov na policiste ter korenitega izboljšanja kadrovskih in materialnih razmer v policiji.
168 napadov lani, 1792 v desetih letih
Minister Franci Matoz je predstavil tudi predlog za spremembo zakona o kazenskem postopku. Cilj je, da se kazniva dejanja napadov na policiste in groženj uradnim osebam obravnavajo prednostno, z jasnimi roki na tožilstvu in sodišču. »V letu 2025 smo beležili 168 kaznivih dejanj napadov na policiste, v katerih je bilo napadenih 235 policistk in policistov,« je uvodoma dejal minister. Zabeležili so tudi 41 kaznivih dejanj groženj policistom po 209., 300. in 301. členu kazenskega zakona.
V zadnjih desetih letih je bilo obravnavanih kar 1792 takšnih kaznivih dejanj. Trend ne pada, nasilje pa postaja vse hujše.
Kot zgovoren primer je Matoz izpostavil napad v Kočevju, kjer je storilec povratnik policista zbil z avtomobilom, ga vozil na pokrovu motorja, pri tem pa se ni ustavil, ampak je poškodoval še tri vozila. Policist je bil huje poškodovan; minister ga je še isti večer obiskal v ljubljanski bolnišnici.
Prednostna obravnava in roki do osmih mesecev
Matoz je napovedal spremembo zakona o kazenskem postopku, s katero bi napade na policiste in preprečitev uradnega dejanja uvrstili med prednostne zadeve. Zakon o sodiščih in sodni red sicer že zdaj omogočata prednostno obravnavo pripornih zadev, postopkov zoper mladoletnike, stečajnih postopkov, prisilnih poravnav in primerov družinskega nasilja, a napadov na policiste doslej ni bilo med njimi. Po spremembah zakona pa bo tožilstvo po vložitvi kazenske ovadbe dobilo rok za vložitev obtožnega akta ali odločitev o ovadbi, sodišče pa rok za razpis glavne obravnave. Minister osebno predvideva, da od ovadbe do glavne obravnave ne bo minilo več kot šest do osem mesecev.
»Ne gre za pritisk na tožilstvo in sodstvo, ampak za jasno sporočilo. Če so podani vsi razlogi, kot v primeru Kočevja, morajo posledice nastopiti v nekaj mesecih ali največ letu dni. Sicer zadržkov za napade na policiste enostavno ne bo več in dejanja bodo vedno bolj nasilna, vedno bolj bodo eskalirala,« je opozoril.
Pod Golobom izguba kadra za 15 policijskih postaj
Kadrovska kriza v policiji je po podatkih Sindikata policistov Slovenije (SPS) dosegla kritične razsežnosti. Maja 2026 je sindikat objavil analizo, po kateri je policija od leta 2022 do 1. aprila 2026 (v času vlade Roberta Goloba) neto izgubila 731 policistov in civilnih uslužbencev. To število ustreza kadru 15 srednje velikih policijskih postaj. Samo v letih 2023–2025 je odšlo 478 več zaposlenih, kot jih je vstopilo. Nekatere enote so manj kot 50-odstotno zasedene, policisti pa delajo preobremenjeni in z visokim tveganjem za izgorelost.
Za 1500 evrov neto tvegajo življenje in si izposojajo orožje
Minister Matoz je stanje osebno opisal po obisku specialne enote. »Obiskal sem specialno enoto, da se zahvalim policistom, ki za 1500 evrov neto tvegajo svoje življenje in so tisti zadnji, ki so vstopali v ta objekt (na Uršnih selih – op. a.) ter bili dvakrat izpostavljeni strelnemu orožju in ognju iz nasprotne smeri. Nimajo opreme, izposojajo si orožje, niso imeli zagotovljenih dovolj dronov. Objekt specialne enote, ki sem ga obiskal leta 1984, je še danes enak,« je dejal v intervjuju za Odmeve.
Ločen plačni sistem in peta stopnja izobrazbe
Minister Matoz je ob tem predstavil konkretne ukrepe za reševanje. Napovedal je uvedbo ločenega plačnega sistema oziroma ločenega plačnega stebra za policijo, skupaj z vojsko, zdravstvom, izobraževanjem in drugimi ključnimi poklici, medtem ko naj enotni sistem ostane le za administracijo. Cilj so boljši standard, stimulacije in večja privlačnost poklica. Ob tem naj bi policistom spet zadostovala peta stopnja izobrazbe namesto sedanje šeste, kar bi olajšalo in pospešilo zaposlovanje novih kadrov. Napovedal je tudi obnovo kariernega sistema, zagotovitev manjkajoče opreme in debirokratizacijo dela, da bi policisti več časa preživeli na terenu.
»Zahvala ni dovolj. Moja odgovornost in odgovornost vlade, ki je to prepoznala v koalicijskem sporazumu, je, da policistom zagotovimo boljši standard z ločenim plačnim sistemom, da jim zagotovimo opremo, ki je primanjkuje,« je dejal minister in spomnil, da je prejšnja vlada policiji odvzela 60 milijonov evrov.
»Poklic policista ni enak poklicu uradnika. Policist je tisti, ki se vsak dan srečuje z okoliščinami, kjer je lahko ogroženo njegovo življenje. Zato bomo stanje v policiji popravili,« je zagotovil.
Minister Matoz je pozval tudi k širši družbeni odgovornosti in spoštovanju poklica policista. Hitro sankcioniranje napadov in reševanje kadrovske krize namreč nista le vprašanje varnosti posameznih uradnih oseb, temveč tudi zaupanja v pravno državo in varnosti vseh državljanov. Brez hitrih posledic za storilce in brez korenitih izboljšav pogojev dela se nasilje lahko le še stopnjuje.
