Piše: Lucija Kavčič
Prazgodovinsko gradišče Baba na Pivškem je letos spet velikodušno odprlo svoja nedrja. Arheologi so tam naleteli na več pomembnih in zanimivih najdb; med drugim so odkrili ostanke vhodnega dela stavbe, zgrajenega iz masivnih peščenjakovih plošč.
Železnodobno naselje Baba na dobrih 600 metrov visokem hribu v bližini vasi Slavina je eno izmed štirih naselbin v okolici. Babo so letos slovenski in ameriški arheologi skupaj s študenti arheologije v okviru poletne šole arheologije, ki jo organizirajo Narodni muzej Slovenije, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Univerza Wisconsin – Oshkosh iz ZDA v povezavi s prebivalci Slavine in Parkom vojaške zgodovine Pivka, izkopavali že četrtič. »Našli smo ostaline hiše, vkopane dva metra globoko v živo skalo. Ohranil se je polkrožno zgrajen vhod, zgrajen iz večjih peščenjakovih plošč, postavljenih tako horizontalno kot vertikalno. Prebivalci gradišča so jih prinesli z območja potoka v dolini, kar je zahtevalo precej truda,« je za STA povedal arheolog iz Narodnega muzeja Slovenije Boštjan Laharnar in pojasnil, da gre za gradnjo iz najpoznejše faze poselitve na Babi, ki jo datirajo v sredino 1. stoletja pr. Kr.
Kovinarska delavnica
Arheologi so našli spodnje nadstropje stavbe, ki je imela tla iz steptanega peska in gline. Sklepajo, da je bilo zgornje nadstropje leseno in se ni ohranilo. Leseni deli stavb se včasih ohranijo kot zoglenela bruna in deske, vendar tega v tem primeri ni, zato sklepajo, da hiša ni bila uničena v požaru. Ostanki stavbe so arheologe presenetili, ker niso pričakovali, da bo segala več kot dva metra v globino. Naselbina Baba je sicer ena od več kot 100 prazgodovinskih višinskih naselbin na Notranjskem, obdana z obzidjem, znotraj katerega so ohranjene naselbinske terase in, kot domnevajo, tudi kal ali morda cisterna za vodo. Nekateri odkriti predmeti kažejo, da je bil prostor verjetno namenjen obrtni kovinarski dejavnosti. Med najdbami izstopajo žlindra ter skupek staljenih bronastih kosov, za katerega so po konservatorskem postopku ugotovili, da gre za sprimek dveh zapestnic, dveh prstanov, delov pločevine in zaponke.
Opuščeno naselje
Kot domnevajo arheologi, dosedanje drobne najdbe – odlomki keramičnih posod in amfor, zaponke ter novci – govorijo v prid domnevi, da je bilo gradišče sredi 1. stoletja pr. Kr. opuščeno zaradi napada rimske vojske, saj najmlajši predmeti izvirajo prav iz tega časa. Poleg tega so arheologi letos našli veliko lončenih predmetov in zanimivih kovinskih najdb, ki kažejo na preplet domače kulture gradiščarjev in rimske materialne kulture, ki so jo domačini intenzivneje prevzemali ob rimskem prodoru na ozemlje današnje Slovenije. Antični pisni viri v zaledju severnega Jadrana, kamor spadata tudi območji Krasa in Notranjske, omenjajo Karne in Japode, arheologi pa sklepajo tudi na močan vpliv Tavriskov iz osrednje Slovenije in Dolenjske.
Rimsko posodje
Na Babi so našli dobro ohranjene najzgodnejše ulite rimske novce z dvoglavim bogom Janusom na eni in rimsko bojno ladjo na drugi strani, ter sočasen keltski drobiž – majhne srebrnike s stilizirano podobo konjička, ki se povezujejo z denarništvom keltskega plemena Tavriskov. Izkopali so zaponki, ki sta bili izdelani v Italiji, zanimiva je bila najdba rimskega železnega prstana s poldragim kamnom, verjetno oniksom, z vgravirano podobo merjasca. Našli so še različne obeske in steklene jagode, ne pa tudi jantarja. Naleteli so na lončenino – kozarce, lonce, pladnje in shrambene posode – ter amfore za vino in rimsko namizno posodje, ki je prihajalo iz severnoitalijanskih pokrajin, predvsem iz Akvileje in Tergesta.
