Piše: Gašper Blažič
Kar nekaj viharja v kozarcu vode je sprožila sinočnja objava o domnevnem slovenskem darilu za papeža Leona XIV. na njegovi slovesni inavguraciji, ki jo TV Slovenija žal ni prenašala (zato smo morali tisti, ki so to želeli spremljati, uporabiti tuje TV programe). Slovenski politično-estradniški par Robert Golob in Tina Gaber sta namreč prišla do papeža z nekakšno vrečico s plišastimi medvedki. Kar je mnoge osupnilo. Češ, kaj se dogaja in kakšen cirkus je to.
MMC RTV Slovenija je poročal, da je Tina Gaber v Vatikan odnesla medvedka. “Za Institut Zlata pentljica, ki združuje otroke, obolele za rakom, ju je blagoslovil papež,” so za RTV Slovenija povedali v kabinetu premierja. Nato je na družbenih omrežjih zaokrožilo še neformalno in nekoliko obširnejše sporočilo, ki je pohvalilo menda zelo plemenito gesto Tine Gaber. Češ, medvedka je prinesla papežu, da ga blagoslovi, in bo vrnjen deklici, ki je obolela za rakom. Torej: nobenih podlih namenov, čisto humanitarna gesta, ob kateri lahko samo damo, kot bi dejal Srečko Katanec, »kapo dol«. Kar naj bi pomenilo, da je bilo naslajanje in bentenje komentatorjev na družbenih omrežjih čista perverzija.
Pa je res tako, kot se zdi na prvi pogled? Poglejmo bolj natančno.
Privlačnost medijskih žarometov
Priložnosti, da papež blagoslovi medvedka – ja, to lahko prinese blagoslov bolnemu otroku, o tem ne dvomim – je sicer kar precej. Naši škofje – in kar nekaj jih je – imajo denimo možnost skoraj kadarkoli priti do papeža. Tokrat je bil v Vatikanu spet prisoten predsednik SŠK, novomeški škof Andrej Saje. Prav tako tudi nekateri slovenski duhovniki, ki trenutno bivajo v Rimu. Potem imamo v Vatikanu tudi slovenskega veleposlanika Franca Buta. Skratka, priložnosti je kar precej in blagoslov v nobenem primeru ne bi bil okrnjen. Razlika je morda le v tem, da bi bil v tem primeru kakšen medijski žaromet manj. V nobenem primeru papežev blagoslov ne bi imel manjše vrednosti, če bi vlogo kurirja opravil kdo drug.
In verjetno se srž zgodbe skriva prav v tem: treba je bilo poiskati medijsko najbolj ugodno priložnost. Naš najbolj slavni estradniško-politični par RoberTina se je sicer v Vatikanu mudil že pred kratkim ob pogrebu papeža Frančiška in sicer 26. aprila, torej pred manj kot mesecem dni. Inavguracija papeža (kateregakoli že) je pač zgodovinski dogodek in nanj se povabi številne predstavnike držav po svetu. V slovenski delegaciji tokrat ni bilo predsednice Nataše Pirc Musar, je bil pa zato premier Robert Golob. In ker obstaja nekakšna navada, da na takšen dogodek državniki pridejo v parih, se mu je pridružila tudi Tina Gaber. Ki ni njegova žena, pač pa priležnica oziroma partnerka, kot se temu reče. Državni protokol pač ni vezan na dejstvo poroke – v zadnjem času smo lahko videli, da je tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič na pomemben državni dogodek prišla v družbi Bora Zuljana, ki ga je čakal sedež ob njej.
Na dogodkih, kot je umestitev papeža, ni diskriminacije
Morda je kdo razočaran, če je pričakoval, da bo vatikanski protokol strožji od slovenskega. Temu pač ni tako. V urejenih državah je sicer nekaj običajnega, da je državnik ali samski ali poročen, ne pa »nekaj vmes«. V Sloveniji sta, pravno gledano, poročenost in »življenje na koruzi«, izenačena. Druga opcija se zdi privlačnejša, ker je manj komplikacij, manj stroškov, kajti poroka je »samo papir«, za ljubezen pa ne potrebuješ niti certifikata niti prstana. Vsaj tako razmišlja naš mainstream.
In zagotovo se papež Leon XIV. ni imel časa ukvarjati z vprašanjem, ali sta Robert in Tina poročena, pa kakšen odnos ima naš slavni par denimo do varovanja življenja od spočetja dalje, kakšen je sicer njun odnos do Cerkve in katoličanov, itd. Nasploh pa je bil to dogodek, kjer za takšna vprašanja ni bilo časa in zato ni bilo neke diskriminacije med državniki. Kolona do papeža je bila kar dolga. Osnovni namen je bil dosežen. Navsezadnje se papeži srečujejo z vsemi mogočimi voditelji, celo avtoritarnimi, od Tita pa vse do venezuelskega Madura. Takšna srečanja sicer ne prejudicirajo domnevno pozitivnega odnosa vesoljne Cerkve do tega ali onega političnega voditelja.
In če smo omenili zadnji vatikanski obisk RoberTine, velja spomniti tudi na to, da so njun postanek pri krsti papeža Frančiška očitno dobro »instagramirali«. Za potrebe javnosti. Zgražanja je bilo veliko in morda je tudi to razlog, da je bilo treba »popraviti vtis«. Na zelo zvit, pravzaprav zvijačen način. Ker kdor bi napadel gesto dobre volje v korist otrok z rakom, bi zagotovo izpadel kot prvovrstni butelj, če že ne kaj hujšega.
PR akcija je uspela, vendar se je izkazala za prozorno
Podatkov o tem, kako je sploh prišlo do realizacije te ideje, in čigava ideja je sploh bila, da prav Tina Gaber prevzame vlogo »kurirčka«, na žalost (še) nimamo. Nedvomno pa drži nekaj: PR akcija je odlično uspela, če odmislimo ves kontekst našega estradniškega para. Glavni namen tega ni bil dobrobit otrok, ampak »dobro ime« Tine Gaber, s tem pa posredno Roberta Goloba. Navsezadnje, takšni dogodki namreč pomenijo »pranje« njunega imidža tudi pred slovenskimi katoličani. Ki so, to je treba priznati, večinoma sicer politično slabo pismeni in hitro pozabijo, kakšne signale največja vladajoča stranka pošilja o Cerkvi, duhovnikih, žrtvah komunizma, itd. V času, ko ima Gibanje Svoboda težave, je pač treba poskrbeti za dvig vrednosti njenih delnic tudi pri katoličanih, ki so jo leta 2022 večinoma podprli. Namen pač posvečuje sredstva in tu ni dvoma, da so papeža ujeli »na levi nogi«. Tudi on je postal sredstvo, ne da bi se tega zavedal. Izkoristili si ga na umazan način. Tako kot so izkoristili tiste, ki so želeli razveseliti bolnega otroka. In mnogi so to hitro prepoznali.
Če potegnemo črto, lahko hitro ugotovimo, da je bil trik Tine Gaber z medvedkom pravzaprav samo še eno iz serije »cesarjevih novih oblačil«. A nekdo pač mora zbrati pogum in javno povedati, da je cesar v resnici nag.