V leto 2004 segajo začetki ustanovitve Foruma 21, ki se preko uradne spletne strani predstavlja kot neodvisna institucija civilne družbe, ki želi s premisleki, prenosom znanj in izkušenj ter z analizami družbenih procesov bogatiti podlage za kompetentno odločanje o javnih zadevah v Sloveniji, v EU in v širšem mednarodnem prostoru. V resnici pa gre za Kučanovo omrežje, ki v stilu lutkarja po svoji meri usmerja dogajanje v državi.
Poleg zadnjega predsednika Komunistične partije Slovenije Milana Kučana, ki zaseda mesto predsednika društva, pomembna mesta zasedajo še podpredsednik društva, mladinski pisatelj Slavko Pregl ter člani upravnega odbora Sandi Češko, Zvone Dragan, Božo Kovač, Miha Ribarič, Igor Saksida, Janez Škrabec, Maks Tajnikar in Franc Zalar.
Uspeh na račun diplomacije globoke države
Češko, ki javno še vedno izkazuje zvestobo stranki SD, je javnosti dobro poznan kot lastnik Studia Moderna, ki se je lansko leto uvrstil na drugo mesto stotih najbogatejših Slovencev s 334 milijoni evrov. Do premoženja se je v veliki meri dokopal s pomočjo poslovanja na nezahtevnih vzhodnih trgih, na katerih velja visoko tveganje korupcije, pri tem pa mu je na račun davkoplačevalcev pomagala diplomacija, vodena s strani globoke države. Pri tem pa seveda Češko ni naklonjen temu, da bi sam plačal svoj delež, podjetja njegove hobotnice namreč spadajo pod krovne družbe Studio Moderna Founders B.V., Studio Moderna Holdings Investments B.V., Studio Moderna Brands B.V. in Scatenato B.V., ki so registrirane v davčno ugodnejšem okolju – na Nizozemskem, leta 2012 pa jih je prenesel na ciprsko družbo.
Nekdanji partijski čudežni deček se bori zoper revizijo zgodovine
Nič presenetljivega ni, da je med ustanovnimi člani tudi Zvone Dragan, uvršča se namreč v samo smetano globoke države. Nekdanji komunistični politik je čez čas prešel v diplomatske vode, po upokojitvi pa si čas krajša z udejstvovanjem v okviru paravojaške borčevske organizacije, kjer se bori zoper revizijo zgodovine. V hierarhiji zveze komunistov je Dragan hitro napredoval, zato ni nič čudnega, da je veljal za partijskega čudežnega dečka. Hvalijo ga, kako naj bi pri Mednarodnem denarnem skladu po Titovi smrti reševal Jugoslavijo pred bankrotom, se pogajal za nafto, posloval z zloglasnim Gadafijem in Huseinom. Nič presenetljivega ni, da je napisal knjigo Od politike do diplomacije, v kateri je polno hvalospevov Kučanu, njen izid pa sta med drugim sofinancirala Češkov Studio Moderna in podjetje Riko v lasti Janeza Škrabca.
Škrabec, ki ima zelo dobre poslovne in politične zveze z Rusijo, velja za Kučanovega dobrega prijatelja. Potem ko se je Kučan na Škrabčevi domačiji pojavil kot gost, je Škrabec namreč celo priznal, da ima Kučan nanj velik vpliv, ker je po njegovo zelo “moder” človek, ker naj bi znal “pravi čas na pravi način nekaj povedati, nevsiljivo, je velik diplomat, je dobronameren”. Priznal je, da je za redko katerega politika prepričan, da tako dobro kot Kučan zastopa družbeni interes, in ne privatni interes. “Takemu človeku zaupaš in ima bistveno boljši vpliv kot marsikateri drugi. Ne bom rekel, da se vedno z njim strinjam in tega on tudi ne pričakuje od mene, da se bom z njim strinjal. Ta demokratični pristop ohranjam.” Škrabec, ki zase pravi, da je marksist in hkrati kristjan, ki verjame v Boga, je bil ob ustanovitvi Foruma 21 med njegovimi ustanovnimi člani. Potem ko je bil predlani razglašen za menedžerja leta 2017, je kot prvi mož inženiring podjetja Riko dejal, da v svojem podjetju ne postavlja kvantitativnih ciljev, na eni izmed novinarskih konferenc pa je izpostavil, da če se ljudje trudijo, tudi rezultati nikakor ne morejo izostati.
Med soustanovitelji se je znašel Božo Kovač, ki sicer izhaja iz novinarskih vod. Seveda to ni nič nenavadnega, glede na to, da je nekdaj opravljal delo glavnega urednika osrednjega komunističnega glasila Delo in pri tem tesno sodeloval s komunističnim vodstvom. Leta 2002 pa je celo postal prejemnik srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije zaradi požrtvovalnega dela v dobro slovenske države. Isto priznanje kot Kovač je prejel tudi pravnik Miha Ribarič, ki je sprva delal kot sodnik na Okrajnem sodišču v Celju, v Trbovljah, nato pa je delal tudi v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, Skupščini Socialistične republike Slovenije, na Ustavnem sodišču SRS in v izvršnem svetu Skupščine SRS. Med manj znanimi člani upravnega odbora so še ekonomist in politik Maks Tajnikar, ki je med 25. januarjem 1993 in 30. januarjem 1996 opravljal funkcijo ministra za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, slovenski umetnostni zgodovinar in likovni kritik Franc Zalar ter slovenski literarni zgodovinar in predavatelj Igor Saksida, ki se večinoma ukvarja s slovensko mladinsko književnostjo.
Kučan, slovenski javnosti poznan kot stric iz ozadja, skupaj s svojimi člani Foruma 21 velja za praktično nedotakljivega pri doseganju svojih ciljev, namreč, če jim ne uspe doseči cilja po prvotno načrtovani poti, takoj najdejo drugo pot, ki bo prav tako privedla do cilja. Slovenija je po njihovi zaslugi ugrabljena s strani globoke države, ki zna zelo dobro poskrbeti za svoje, prav tako pa tudi za tiste, ki se tej poskušajo zoperstaviti.
