Piše: Vida Kocjan
V predlogih državnih proračunov za prihodnji dve leti vlada načrtuje višje prihodke in višje odhodke. Ker bo poraba višja, vlada že vnaprej načrtuje primanjkljaj (izgubo) v višini 3,1 milijarde evrov, pokriti pa ga namerava z dodatnim zadolževanjem države.
Ker pa se gospodarstvo ohlaja, so vprašljivi tudi načrtovani prihodki. Edino kar je morda bliže resnici, so odhodki, proračunski porabniki bodo namreč lahko porabljali v okviru začrtanega.
Predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026 je vlada sprejela 26. septembra, pristojna parlamentarna delovna telesa pa proračunske dokumente obravnavajo v teh dneh. O obeh proračunih bo državni zbor odločal na redni seji, ki se bo začela 18. novembra. Stališče do proračunov je sprejel tudi Fiskalni svet in ocenil, da načrtovanje ni dovolj realistično.
Prihodki in odhodki v nebo
Za leto 2025 je državni zbor proračun sprejel že novembra lani, z zdajšnji spremembami pa vlada prihodke zvišuje za 4,6 odstotka, na 15,2 milijarde evrov. Odhodki bodo glede na prvotni predlog višji za 8 odstotkov in bodo znašali 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo poraba ostala tudi v letu 2026, medtem ko naj bi se prilivi v proračun povečali za dodatnih 4,5 odstotka. To pove, da se bodo prilivi v državno blagajno v prihodnjih dveh letih samo še povečevali.
Iz razprave po posameznih odborih je sicer razvidno, da so v opozicijski SDS v proračunskih dokumentih prepoznali višanje sredstev za nadomestila brezposelnosti in s tem napoved večje brezposelnosti. V koaliciji pričakovano tega ne prepoznavajo.
V nadaljevanju objavljamo del razprave po posameznih odborih, posameznih področjih, ki je bila v državnem zboru prejšnji teden. Posebej objavljamo tudi tabelo, iz katere je razvidno, koliko denarja bo v naslednjih dveh letih imel posamezni resor.
Ne priznajo, načrtujejo pa večje prihodke za brezposelnost
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec (Levica), bo imelo skupaj z inšpektoratom za delo po predlogu sprememb proračuna za leto 2025 na voljo skoraj 2,1 milijarde evrov, po predlogu proračuna za leto 2026 pa 2,14 milijarde evrov. Za leto 2025 je za socialno varnost predlaganih 240 milijonov evrov več kot v že sprejetem proračunu za leto 2025, za trg dela in delovne pogoje dobrih 80 milijonov evrov več, za izobraževanje in šport pa 18,2 milijona evrov večja.
Sredstva za denarna nadomestila brezposelnim na ministrstvu za delo v letu 2025 zvišujejo kar za približno 32 milijonov evrov, na 153,5 milijona evrov. Na to, da se gospodarstvo ohlaja, je opozorila poslanka Karmen Furman (SDS). Dejala je, da se je predsednik vlade Robert Golob v državnem zboru sicer pohvalil, da je gospodarstvo tudi zaradi vladnih ukrepov v dobri kondiciji. A realnost kaže drugačno sliko in glede na zvišanje sredstev za denarna nadomestila brezposelnim očitno tudi vlada predvideva odpuščanja, je ocenila. Na ministrstvu so odgovorili, da je povečanje sredstev potrebno zlasti zaradi odločitve, da se socialni transferji usklajujejo z inflacijo 100-odstotno.
Za dolgotrajno oskrbo spet klestili
Medtem je za ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac (Levica), v letih 2025 in 2026 na stanovanjskem področju predvideno, da bo za dokapitalizacijo stanovanjskega sklada in posojila namenjenih 100 milijonov evrov vsako leto. Za dolgotrajno oskrbo pa je v letu 2025 predvidenih skoraj 120 milijonov evrov manj kot v že sprejetem proračunu za leto 2025.
Šole in vrtci, kako do učiteljev
S predlogom sprememb proračunov za leto 2025 in 2026 se je seznanil tudi odbor za izobraževanje, s predlogom proračuna za leto 2026 s svojega delovnega področja. Poslanke in poslanci so v razpravi med drugim izražali skrb zaradi premalo študentskih postelj. Zanimalo pa jih je tudi, kako do zadostnega števila učiteljev. Predlog sprememb proračuna za leto 2025 predvideva, da bo imelo ministrstvo skupaj z uradom za mladino in inšpektoratom za šolstvo na voljo 2,1 milijarde evrov. To je 212,2 milijona več, kot je predvideno v sprejetem proračunu.
Zdravstvo: Manj denarja za investicijska vlaganja
S predlogom sprememb proračunov se je seznanil tudi odbor za zdravstvo. Proračun ministrstva za zdravje bo v prihodnjem letu znašal 766 milijonov evrov, kar je skoraj 300 milijonov več, kot so sprejeli lani. Leta 2026 pa bo zdravstveni proračun 768 milijonov evrov. Na ministrstvu, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, navajajo, da so proračunska sredstva glede na sprejeti proračun v letu 2025 višja za 295 milijonov evrov predvsem zaradi celovitega financiranja stabilizacije zdravstva. Kaj naj bi to bilo, za zdaj niso pojasnili. Sicer pa naj bi največ, 280 milijonov evrov, namenili pravicam iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, 140 milijonov evrov kritju stroškov za bolnišnična zdravila, presejalne in preventivne programe, transplantacije, dialize in cepiva, 10 milijonov evrov pa digitalizaciji zdravstva. Za izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev je v letu 2025 predvidenih 108 milijonov evrov, v letu 2026 pa 88 milijonov evrov.
Investicijam na vseh ravneh zdravstva v letu 2025 namenjajo 95 milijonov evrov, kar je 5,5 milijona evrov manj od sprejetega. Poslanka SDS Alenka Jeraj je opozorila na širitev onkološke dejavnosti v Mariboru, ki se zamika. Navedla je, da vlada zamika skoraj vse projekte, čeprav »ob rekordnem proračunu denar ne bi smel biti problem«. Opozorila pa je še na nižja sredstva urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, ki jih s spremembo znižujejo za 9,5 milijona evrov.
Bobu bob
Poslanec SDS Zvone Černač je opozoril na velik razkorak med sprejetim proračunom za leto 2025 in spremembami, ki proračun ministrstva povečujejo za 300 milijonov evrov. Po njegovih besedah učinkov ni, kar kaže, da »imamo zelo slabega gospodarja, ki s temi sredstvi ne zna in ne zmore razpolagati«. Tako kot Dimičeva in Jerajeva je spomnil na zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v zdravstvo, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, in dodal, da če bi njihove projekte nadaljevali, bi bili ti že zgrajeni.
Ob rekordnih prihodkih rekordna poraba in posledično visok primanjkljaj
Vlada za leto 2025 načrtuje 17,1 milijarde evrov odhodkov, enaka višina sredstev bo proračunskim porabnikom na voljo tudi v letu 2026. Hkrati vlada v letu 2025 pričakuje 15,2 milijarde evrov prihodkov, v letu 2026 pa bo teh 15,9 milijarde evrov. Višja poraba bo posledično prinesla proračunski primanjkljaj. Ta bo v letu 2025 pri 1,9 milijarde evrov, v letu 2026 pa 1,2 milijarde evrov.
Seštevek za dve leti pokaže naslednje:
Prihodki: 31,1 milijarde evrov
Odhodki: 34,2 milijarde evrov
Primanjkljaj: 3,1 milijarde evrov
Javnofinančni primanjkljaj namerava vlada financirati z dodatnim zadolževanjem.
Mag. Ivan Simič: Posledice zadolževanja bodo nosile naslednje vlade«
Davčni svetovalec in nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS mag. Ivan Simič o predlogih proračunov in dodatnem zadolževanju: »Ko je prejšnja vlada v času epidemije napovedala nižji primanjkljaj, kot je navedeni, so jo mediji in takratna opozicija nenehno napadali. Danes imamo normalno stanje, ni epidemije, davčni prihodki so vsako leto višji, žal pa je tudi poraba vedno višja. Včasih gre tudi za nepotrebne investicije, gre za drage investicije in gre za investicije, ki v sebi vsebujejo tudi nepotrebne stroške. Omenil je nakup računalnikov in različne obnove, kjer se sredstva trošijo nenadzorovano. Ko vprašam gradbenike, koliko bi na primer stala obnova oziroma dokončanje poslovne stavbe na Litijski, mi dogovarjajo, da bi to stalo 800 do 1.000 evrov na m2. Nasprotniki pa trdijo da 2.000,00 evrov. Lahko si predstavljamo, kam gre ta razlika.«
O dodatnem zadolževanju: »Pri nekontrolirani ali preveliki potrošnji je to potrebno, saj drugače ne moreš izvesti načrtovanih investicij. Menim, da bi bilo treba v določenem obdobju zategniti pas in poraba ne bi smela preseči prihodkov. Ta vlada si to lahko privošči, saj jo mediji pustijo pri miru, posledice zadolževanja pa bodo nosile naslednje vlade.«
Rado Gladek: »Ključno pri tem je, za kaj se zadolžujemo in kako bomo dolg vrnili«
Ekonomist in poslanec SDS Rado Gladek o porabi in dodatnem zadolževanju države: »Ključno pri tem je, za kaj se zadolžujemo in kako bomo dolg vrnili. Že rekordno visok proračun za leto 2024 se bo v letu 2025 povišal na odhodkovni strani še za dodatnih 1,6 milijarde evrov oziroma za 8 odstotkov. Dnevno pa lahko spremljamo novice o težavah nekonkurenčnosti evropskega gospodarstva, ki že kaže vpliv na slovensko gospodarstvo, saj je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) že znižal napoved gospodarske rasti za leto 2024, in sicer z 2,4 na 1,5 odstotka. V takšnih časih je trenba biti še posebej previden pri načrtovanju proračunske porabe in pri dodatnem zadolževanju. Upam, da bo davkoplačevalski denar porabljen transparentno in v korist ljudi ter gospodarstvo in ne za dodatno financiranje spornih nakupov, kot so npr. podrtija na Litijski, 13.000 računalnikov in nekaterih nevladnih organizacij.«
