Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Trenutno ena od ključnih tem ta teden v Evropskem parlamentu je nova medijska zakonodaja oziroma evropski akt o svobodi medijev, ki bo zavezujoč za vse države enako, to pa bo omogočilo izvajanje predpisa na ravni celotne Unije. Akt prinaša večjo zaščito tako pluralnosti medijev in večjo neodvisnost, kar pomeni, da je Věra Jourová izbrala pravi čas, da obišče Ustavno sodišče v Sloveniji in se domnevno vmeša v sprejetje zakona o RTV. Novi akt predvideva tudi umik nadzora s strani EU.
Evropski parlament z novo medijsko želi zavezati države članice, da zagotovijo pluralnost medijev in zaščitijo neodvisnost medijev pred vladnimi, političnimi, gospodarskimi ali zasebnimi posegi. Glede na to, se vse prej kot naključen zdi obisk Věre Jourove v času odločanja Ustavnega sodišča RS o ustavnosti takrat predlaganega zakona o RTV. Obisk, za katerega javnost še danes ne pozna njegovega dejanskega namena. Uradno ne, neuradno pa je javnosti kristalno jasno, da Jourova pred EU parlamentom zagovarja avtonomno odločanje medijev, v Sloveniji pa je sama kršila to pravilo.
Podpredsednica za vrednote in preglednost Věra Jourová je med sprejetjem evropskega akta o svobodi medijev, o katerem se ta teden vrti razprava v EU parlamentu, takrat med drugim poudarila pomembnost avtonomnosti novinarjev, še posebej pa je izpostavila, da se “javni mediji pa se ne bi smeli uporabljati kot propagandno sredstvo”. Mar res? Zakaj potem javnost še danes ni dobila jasnega odgovora oziroma beležke o sestankovanju Jourove na ustavnem sodišču, ravno v času, ko je to odločalo o ustavnosti novega zakona o RTV, ki je za njenim obiskom stopil v veljavo?
Neodvisno medijsko telo EU
Po novi Uredbi bi parlament ustanovil neodvisno EU telo oziroma Evropski odbor za medijske storitve, ustanovljen z zakonom o svobodi medijev – pravno in funkcionalno neodvisen od Komisije ter sposoben delovati neodvisno od nje. To bi umaknilo nadzor iz rok EU komisije, kar bi bilo v času sprostitve zadržanja in izvajanja novega zakona o RTV le pozitivno. Evropski poslanci se tudi zavzemajo za neodvisno “strokovno skupino”, ki bi zastopala medijski sektor in civilno družbo, da bi svetovala novemu odboru. Sestavljen bo iz predstavnikov vseh držav članic, kar zagotavlja raznolikost in širino.
Kot je dejal že politični analitik Mitja Iršič, ki je bil priča sprenevedanju Jourove o medijski krajini v času vlade Janeza Janše, je še slovenskemu levičarju jasno, da “ima pravo moč komu uničiti kariero v Sloveniji izključno levica” in da “ni vse nevednost. Včasih gre za čisto politično manipulacijo, kjer evropski politiki pomagajo svojim slovenskim ideološkim zaveznikom. Šolski primer tega je podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová”, je zapisal v svoji kolumni, kjer je delil svojo izkušnjo z njenim sprenevedanjem. O tem si lahko preberete več tukaj.
Foto: Luka Dakskobler
Po obisku Jourove pa ne le, da je zakon o RTV stopil v veljavo na papirju, danes se zaradi njega pred našimi očmi vrstijo kadrovske čistke najprej vodstva RTV, nato pa še drugih novinarjev, ki “ne razmišljajo enako” kot večina zaposlenih na javnem mediju, ki ga, mimogrede, plačujemo vsi. Pri tem je treba poudariti, da za pojasnila za omenjene brutalne čistke ni bilo nobenega konkretnega pojasnila, novinarji pa so svoje delo opravljali korektno. Še več, voditeljica Valentina Plaskan, ki so jo morali zaradi mobinga odpeljati z rešilcem, je kasneje javno povedala grozljivo zgodbo o verbalnem nasilju, ki se je dogajalo znotraj javne hiše. Ime Helena Milinković ob tem ni presenetilo, saj je dobro znana sodelujoča v levičarskem propagandnem stroju, ki ga imenujemo državna televizija.
Evropska poslanka Romana Tomc je na družbenem profilu X obvestila, da so se ob robu razprave v parlamentu o novi medijski zakonodaji dotaknili tudi dogajanja na RTV Slovenija, saj kot je dejala. “ima nova medijska zakonodaja potencial, da normalizira slovenski medijski prostor”. Po slednjem je moč zaključiti, da bi v primeru, da bi bila omenjena zakonodaja sprejeta prej, do brutalnih čistk danes morda ne bi prišlo.
Evropska poslanka Romana Tomc (Vir: X)
“To, kar vladajoča koalicija začne z RTV, je namreč najbolj nazoren primer, česa se v skladu z #MediaFreedomAct ne bi smelo. Politično vmešavanje, skrajševanje mandatov, odstranjevanje urednikov in mobing nad novinarji je v popolnem nasprotju z novo evropsko medijsko uredbo. Prepovedano! Prepovedano je tudi skrivanje lastništva. Prav tako vohunjenje in nadlegovanje novinarjev. In še marsikaj, kar bo vplivalo na medijski prostor v Sloveniji. Uredba ni idealna, tako kot ni noben predpis, kjer je sklenjenih veliko kompromisov. Je pa upanje za Slovenijo, da se medijski prostor prečisti, da se odkrije prave lastnike, prepreči politične manipulacije in zaščiti novinarje”, je zapisala Tomčeva, ki je Jourovi še ob tem očitala, da “posluša samo na eno uho. V primeru ne ščitite javnih medijev niti ne neodvisne uredniške politike in novinarjev, ampak ščitite tiste, ki to rušijo”.
Evropski akt o svobodi medijev bo javnim in zasebnim medijem omogočil lažje čezmejno delovanje na notranjem trgu EU brez neupravičenega pritiska in ob upoštevanju digitalne preobrazbe medijskega prostora.
- Zaščita uredniške neodvisnosti – uredba bo od držav članic zahtevala, da spoštujejo dejansko uredniško svobodo ponudnikov medijskih storitev in bolje zaščitijo novinarske vire.
- Preprečevanje uporabe vohunskega programja proti medijem – akt o svobodi medijev vključuje močne zaščitne ukrepe proti uporabi vohunskega programa proti medijem, novinarjem in njihovim družinam.
- Neodvisni javni mediji – kjer obstajajo javni mediji, bi moralo biti njihovo financiranje ustrezno in stabilno, da se omogoči uredniška neodvisnost.
- Preskusi pluralnosti medijev – akt o svobodi medijev od držav članic zahteva, da ocenijo vpliv koncentracij na medijskem trgu na pluralnost medijev in uredniško neodvisnost.
- Pregledno državno oglaševanje – akt o svobodi medijev uvaja nove zahteve za pregledno in nediskriminatorno dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev medijem.
- Zaščita spletnih medijskih vsebin – akt o svobodi medijev nadgrajuje akt o digitalnih storitvah in vsebuje zaščitne ukrepe proti neupravičeni odstranitvi medijskih vsebin, pripravljenih v skladu s poklicnimi standardi. V primerih, ki ne vključujejo sistemskih tveganj, kot so dezinformacije, bodo morale zelo velike spletne platforme, ki nameravajo odstraniti zakonite medijske vsebine, za katere menijo, da so v nasprotju z njihovimi politikami, ponudnike medijskih storitev pred izvršitvijo takega ukrepa obvestiti o razlogih zanj. Vse pritožbe, ki jih bodo vložili ponudniki medijskih vsebin, bodo morale obravnavati prednostno.
- Nova uporabniška pravica do prilagoditve medijske ponudbe – akt o svobodi medijev bo uvedel pravico do prilagoditve medijske ponudbe na napravah in v vmesnikih, kot so povezane televizije, in sicer bo uporabnikom omogočil, da privzete nastavitve spremenijo po svojem okusu.
Sorošev poskus posega v suverenost članic
Številni poznavalci ob tem menijo, da je predlog zakona EU o svobodi medijev še en resen poskus posega v suverenost držav članic. Konkretno se je ob to obregnila Madžarska. Medtem ko je Madžarska po njenem mnenju zavezana k ustrezni obravnavi izpostavljenih vprašanj, je urejanje le-teh pravica in odgovornost držav članic. Vendar Fideszova EU delegiranka Andrea Bocskor meni, da je pravi namen sedanjega osnutka zakonodaje EU jasen: “Soroseva mreža želi nadzorovati evropske javnosti prek bruseljske birokracije”. Povedala je, da je cilj osnutka, ki je bil sprejet v prvem krogu, “zagotoviti, da se v javni sferi v državah članicah sliši samo glas Bruslja: provojne in promigrantske novice, propaganda enakosti spolov in noben drug glas, ki bi bil drugačen”, piše Telex.
Iz vsega je moč zaključiti le eno, in sicer, da gre za dobro naoljen stroj levice, zato se ne slepite, da so vsi evropski politiki naivne žrtve slovenske leve propagande. Niso – skupaj s slovenskimi levičarji in z levimi medijskimi tajkuni se borijo proti resnični svobodi govora, proti pluralizaciji, proti slovenskim novinarjem in proti resnici.
