0.2 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

(JAVNOMNENJSKA ANKETA) Kar dve tretjini vprašanih nasprotujeta politiki izključevanja strank KUL-a

Piše: T. F. (Nova24tv)

Dve tretjini anketirancev (65,3 odstotka) se ne strinjata z ravnanjem koalicije KUL, ki že v naprej izključuje povolilno sodelovanje s strankami aktualne vladajoče koalicije, je pokazala januarska javnomnenjska raziskava agencije Parsifal, ki jo je opravila za našo televizijo. Takšen rezultat prihaja v času napovedi aktivistke Nike Kovač z Inštituta 8. marec, da bodo na teren poslali svoje ljudi, ki bodo Slovenke in Slovence v referendumskem stilu prepričevali, da svojega glasu ne smejo oddati za stranke trenutne vlade, zlasti SDS in NSi. Vprašanje o nesodelovanju je bila tudi ena od osrednjih tem na predvolilnih soočenj na javni RTV in komercialni POP TV v letu 2018. Da se z nekaterimi strankami ne sme sodelovati pod nobenimi pogoji, sicer meni 23,9 odstotka anketirancev.

Spomnimo. Stranke koalicije KUL v izjavah že v naprej izključujejo povolilno sodelovanje s strankami aktualne vladajoče koalicije. Na vprašanje, katera izjava jim je bližje, je 10,8 odstotka vprašanih odgovorilo z “ne vem”. Kar 65,3 odstotka anketirancev pa meni, da je takšno vnaprejšnje odklanjanje sodelovanja škodljivo za Slovenijo, kar je velika zaušnica za stranke Levica, LMŠ, SD in SAB, katerih politični program v opoziciji v zadnjih dveh letih temelji na “antijanšizmu”. Včerajšnja raziskava podpore političnim strankam je tudi pokazala, da zaradi takšne skrajne retorike na levici primat prevzema najbolj skrajna stranka, istoimenska Levica, ostale pa močno izgubljajo.

S tem, da je treba stranki SDS in NSi iz pogovorov o sestavi naslednje vlade izključiti, se strinja 25 odstotkov vprašane moške populacije in samo 22,9 odstotka ženske populacije. Takšni politiki odločno nasprotuje 64,9 odstotka moških in 65,6 odstotka vprašanih žensk. Zanimivo je tudi, da ima od vprašanih starostnih skupin takšna “kulovska politika izključevanja” najnižjo podporo prav v najmlajši starostni skupini od 18 do 34 let. Le 22,2 odstotka vprašanih najmlajših volivcev meni, da je prav stranke izključevati pred volitvami, je pa v tej starostni skupini tudi daleč največji odstotek tistih, ki nimajo izdelanega mnenja (15,4 odstotka).

Največjo podporo ima politično izključevanje v srednji starostni skupini od 35 do 54 let (24,5 odstotka), v starostni skupini nad 55 let pa je izključevanju naklonjenih 24,1 odstotka vprašanih. Vse tri starostne skupine večinsko kulovski politiki nasprotujejo, najbolj prav tako najstarejša starostna skupina, v kateri se je proti izključevanju izreklo 67,9 odstotka vprašanih.

Agencija Parsifal je podporo kulovski politiki izključevanja preverjala tudi po različnih kategorijah izobrazbe; največjo podporo, a še vedno precej nizko, je imelo izključevanje med vprašanimi z osnovnošolsko izobrazbo (26,9 odstotka) in višjo, visoko izobrazbo ali več (60,2 odstotka vprašanih). Najbolj političnemu izključevanju pred volitvami nasprotuje skupina vprašanih s poklicno izobrazbo, kar 69,2 odstotka, najmanj skupina z visoko ali še višjo izobrabo (60,2 odstotka vprašanih).

V tokratno Parsifalovo raziskavo je bilo zajetih 725 anketirancev, od tega 49,4 odstotka žensk. Povprečna starost je znašala 53,7 let, največ anketirancev je bilo iz najstarejše starostne skupine nad 55 let (46,5 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina od 35 do 54 let (37,2 odstotka), najmanj je anketirancev iz najmlajše starostne skupine od 18 do 34 let (16,4 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz osrednjeslovenske regije (26,5 odstotka), sledita podravska (15,8 odstotka) in savinjska (12,4 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,1 odstotka), sledi mesto (28,1 odstotka) in manjši kraj (16,8 odstotka).

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine