Premierji držav Višegrajske skupine so se v četrtek, 21. junija, sestali v Budimpešti, in sicer z namenom, da naslovijo ključne izzive, s katerimi se Evropa sooča, da Evropska unija postane bolj močna, varna in kompetitivna, in to manj kot leto dni pred evropskimi volitvami. Jasno je, da Evropa predstavlja našo skupno prihodnost in spodnji poudarki iz Višegrajske skupine kažejo, kaj Slovenija zamuja.
Kaj Slovenija zamuja, se dobro zaveda zmagovalec državnozborskih volitev, prvak SDS Janez Janša, ki je na konvenciji SDS v Celju poudaril, da ne vidi perspektive v strateških partnerstvih z Iranom in Rusijo, ampak v tesnejšem sodelovanju s srednjeevropskimi državami in Višegrajsko skupino. Janša vidi Slovenijo, v kateri “ne kradejo državnih bank, mandatov, volitev in otrok”, vidi jo kot državo, v kateri so vsi državljani prvorazredni pred zakonom, delo je spoštovano in dobro plačano, vladata pa svoboda duha in pravičnost. “Vidim Slovenijo jutrišnjega dne. To ne bo druga Švica, kajti imamo boljše pogoje od njih,” je poudaril.
Ob približevanju 30. obletnice osvoboditve izpod komunističnega režima leta 1989, ki je tlakovala pot učinkoviti politični in ekonomski transformaciji Evropske unije, države Višegrajske skupine zagovarjajo prepričanje, da ponovna združitev Evrope predstavlja izjemen uspeh, in to ne samo za države Višegrajske skupine, saj predstavlja predpogoj za krepitev svojega političnega in ekonomskega položaja na svetu. Pri tem pa v Višegrajski skupini poudarjajo, da je njihov glavni cilj, da EU postane močnejša preko konstruktivnega in odprtega dialoga ter učinkovitega nadaljnjega sodelovanja.
Potrebna krepitev demokratične legitimnosti evropskega postopka odločanja
Ob tem pa Višegrajska skupina poudarja, da je potrebno pravni in institucionalni okvir Evropske unije nenehno preučevati, da se zagotovi, da je ta skladen z novimi realnostmi. “Potrebno je nadaljevanje demokratične debate, možnostim pa je potrebno pustiti odprto pot. Če se odločitev ne sprejme na pravno zavezujoč in demokratično sprejemljiv način, je potrebno obstoječe pogodbe v celoti izvajati ob ohranjanju institucionalnega ravnovesja. Potrebno je okrepiti demokratično legitimnost evropskega postopka odločanja, npr. s povečano vlogo nacionalnih parlamentov.” Evropske vrednote, medsebojno zaupanje in spoštovanje, enakost držav članic in nediskriminacijo navajajo kot njihovasvoja vodilna načela.
Države Višegrajske skupine priznavajo, da odprtost trgov, tako v Evropski uniji kot tudi na globalni ravni, ostaja ključen faktor pri stimulaciji evropske tekmovalnosti. Iz tega razloga bodo nadaljevale z aktivnim delom znotraj EU, z namenom ohranjanja 4 temeljnih svoboščin in dosežkov, ki so bili doseženi v izgradnji mednarodnega trga, in z namenom izogibanja oblikovanja nadaljnjih ovir, in nadaljevale bodo z uničevanjem obstoječih ovir, vključno z dokončanjem manjkajoče osnovne infrastrukture. “Podpiramo nadaljnji razvoj notranjega trga, s posebnim poudarkom na izboljšanju storitvenega sektorja, pri čemer upoštevamo tudi izzive, s katerimi se sooča industrija,” so med drugim poudarili.
Na področju migracij so države Višegrajske skupine pripravljene podpreti oblikovanje trdnega okvira za migracijsko in azilno politiko EU, s poudarkom na varovanju zunanjih meja. “V skladu z večkratnimi sklepi Evropskega sveta verjamemo, da je napočil čas, da se namesto na elemente, ki nas združujejo, osredotoči na temelj, kot je oblikovanje sistema za zaščito meja, ki cilja na zajezitev migracijskega pritiska s skupnimi evropskimi ukrepi na področju zunanje dimenzije, in z učinkovitim, odgovornim in izvršljivim načinom zaščite meja.” Višegrajska skupina v izjavi poudarja, da je za zagotovitev celovitega odziva na nedavne izzive v vzhodnem Mediteranu in na Zahodnem Balkanu potrebno okrepiti prizadevanja v regiji z namenom, da se prepreči množični migracijski tok – v tem pogledu sta varovanje meja in zunanja razsežnost bistvenega pomena. “Zavezani smo k nujni podpori v obliki tehnične in človeške podpore državam Zahodnega Balkana, ki bo zagotovila pravočasen in učinkovit odziv na izzive.”
Potrebno je razvijati evropske obrambne zmogljivosti, hkrati pa ohraniti vlogo Nata
Višegrajske skupine smatrajo, da bi delo na zmogljivostih za krepitev notranje in zunanje varnosti predstavljalo področje, na katerem državljani upravičeno pričakujejo aktivno vlogo Evropske unije. “Države Višegrajske skupine so v tem procesu pripravljene igrati aktivno vlogo. Podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja na področju varnosti in obrambe med državami skupine. Nekontrolirane nezakonite migrantske tokove lahko v svoj prid izkoristijo teroristi, kar dokazuje tudi število terorističnih napadov, do katerih je prišlo v državah EU v zadnjih letih. V hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju mora EU ponovno potrditi svoj položaj globalnega akterja, ki se aktivno odziva na zunanje krize in grožnje vseh vrst.” Višegrajske države pozdravljajo pobude za krepitev evropske obrambe, s posebnim poudarkom na načrtu za izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in Evropskem obrambnem skladu. EU bi po njihovo morala še naprej poglabljati obrambno sodelovanje. “Potrebno je razvijati evropske obrambne zmogljivosti, hkrati pa ohraniti vlogo Nata pri zagotavljanju kolektivne obrambe v Evropi. Evropske institucije in nacionalne oblasti morajo uskladiti svoje korake z namenom soočanja z novimi grožnjami, kot so hibridni izzivi.”
