Piše: G. B.
DZ je začel izredno sejo na temo boja proti korupciji, ki jo je zahtevala SDS. A je predsednik SDS Janez Janša v obrazložitvi dejal, da je dal povod za sejo kar sam predsednik vlade Robert Golob, ko je nedavno slovenski in mednarodni javnosti razkril, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije. Obregnil se je zlasti ob nakup stavbe na Litijski.
Janez Janša je opozoril, da je premier Robert Golob ob srečanju z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay med drugim priznal, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije, “nekaj dni pozneje pa je predsednica druge največje koalicijske stranke, ko je govorila o tem, priznala, da ljudje v Sloveniji živijo vse slabše”. “Potem najbrž ni treba obtoževati opozicije, zakaj je sklicala to sejo,” je dejal prvak največje opozicijske stranke.
Od prenosnikov do Litijske
V zahtevi za sklic izredne seje DZ o korupciji so poslanci SDS sicer predstavili do sedaj znane argumente. Na koruptivno in klientelistično ravnanje vlade po njihovem mnenju kaže nakup 13.000 prenosnih računalnikov ministrstva za digitalno preobrazbo in lastništvo predsednika vlade Roberta Goloba v podjetju Star Solar. Ključni očitek, ki mu je danes pozornost namenil tudi Janša, pa je sporni večmilijonski nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodišč, zaradi katerega je odstopila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
V SDS namreč ne verjamejo razlagi, po kateri naj bi bili za sporni nakup krivi zgolj uradniki na ministrstvu ali generalni sekretar ene od koalicijskih strank. “Vi trdite, da od vrat ministra za pravosodje naprej nihče ni odgovoren. Če kupimo to razlago, potem se postavi vprašanje, koliko takšnih okostnjakov je še v omari te vlade, če lahko neke službe ‘naštrikajo’ neko zadevo, za katero gre denar iz državne proračunske rezerve namesto v sklad za obnovo po poplavah za nakup propadajoče stavbe,” je bil kritičen Janša. “Če javnosti in pristojnim organom prodajate to razlago, potem je treba opraviti forenzično preiskavo vseh podobnih prerazporeditev sredstev, vseh takšnih nakupov, ker ni nobene garancije, da je pri ostalih zadevah to preverjanje delovalo,” je pozval Janša. “Predlagam, da sama koalicija resno razmisli o tem, kakšno razlago korupcijske afere prodaja javnosti in pristojnim organom,” je dodal.
Prepričan je, da bi nekomu morali zazvoniti alarmi tudi zato, ker saga o nakupu ali izgradnji sodne palače poteka že 20 let. Zadeve za gradnjo sodne palače so pripravljene, imamo projekte, zemljišča, gradbeno jamo. “In potem pridejo predlogi, da se kupi propadajoča stavba brez parkirišč. In vi trdite, da je možno, da se je zgodilo, da je nekdo to podtaknil, ne da bi komurkoli v verigi do kabineta predsednika vlade zazvonili zvončki,” je bil slikovit. Obregnil se je tudi ob delo policije, saj da po njegovem vedenju še noben kriminalist ni obiskal ministrstva. “Depolitizirana policija je zelo hitra, ko gre za stvari, ki vladajoče motijo, ko gre pa za prvovrsten korupcijski škandal, ki ga priznava sam predsednik vlade, pa glejte, nobenega kriminalista na kraju,” je dejal.
V SDS so pripravili tudi predlog priporočil vladi za izboljšanje stanja na področju boja proti korupciji, a jih je v torek zavrnil že pristojni odbor za pravosodje, zato o njih danes ne bodo glasovali. Med drugim so predlagali, naj DZ pozove vlado, da predlaga zakonske rešitve na področju preventive v zvezi s koruptivnimi ravnanji, ki bodo omogočile učinkovitejše in hitrejše odkrivanje, preiskovanje in sojenje v primeru kaznivih dejanj korupcije. Predlagali pa so tudi, naj vlada razmisli, ali je še sposobna opravljati svojo funkcijo.
“Brezmadežna” Švarc Pipanova preusmerja pozornost
Ministrica za pravosodje v odstopu Dominika Švarc Pipan je v predstavitvi stališča vlade na izredni seji DZ, na kateri na zahtevo SDS razpravljajo o korupciji, izpostavila nekatere sporne prakse prejšnje vlade. Ocenila je, da seja ni bila sklicana z namenom boja proti korupciji, pač pa je vanjo vključena interpelacija zoper pravosodno ministrico. Švarc Pipan je poudarila, da je objektivno odgovornost za nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani že sprejela in predsedniku vlade Robertu Golobu ponudila odstop, ki ga je ta sprejel in poslal v DZ. Ob tem je spomnila na primer ministra za notranje zadeve v prejšnji vladi Aleša Hojsa, ki da je nepreklicno odstopil, a je takratni premier Janez Janša odstop kljub drugačnim pravilom poslovnika DZ do konca mandata vlade “držal v predalu”. Dejala je, da je glede nakupa stavbe na Litijski cesti razkrila vse ključne dimenzije, sprejela politično odgovornost in odstopila, predvsem pa za razliko od številnih drugih afer ni dopustila, da se ta pomete pod preprogo.
Na današnje očitke predsednika SDS Janeza Janše, ki jih je nanizal ob začetku izredne seje, da je za nakup stavbe odgovorna celotna vlada, pa je znova zatrdila, da so njene odločitve in odločitve vlade temeljile na prirejeni dokumentaciji in prikrivanju informacij. Sklic izredne seje je po njenih besedah v tem času gotovo prikladen, namen pa je odvračanju pozornosti od dejstva, da je prejšnja Janševa vlada “storila vse, kar bi se dalo storiti, da uniči ali pa vsaj paralizira učinkovitost delovanja sistema organov, odgovornih za odkrivanje, preiskovanje in pregon korupcijskih praks”. Ob tem je spomnila ne nekatere, po njenih besedah sporne prakse prejšnje vlade, med drugim na neustavno znižanje tožilskih plač, pa tudi na blokiranje imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. SDS je tudi edina stranka, ki kategorično nasprotuje krepitvi neodvisnosti sodstva, je dodala ministrica, ki se je lani maja objemala z Zoranom Jankovićem.
Vlada, pa tudi sama kot ministrica v odstopu, upa, da bo današnja razprava osredotočena na potrebne sistemske spremembe. “Kajti če kdaj, je zdaj pravi čas, da se tega resnično lotimo pogumno, neomajno in sistemsko. In če kaj, afera na Litijski, ki sicer poskuša biti danes fokus te debate, pa ne bi smela biti, zgolj kaže na to potrebo in zgolj daje upanje, da prav zaradi tega, kar se dogaja pred očmi javnosti, te zgodbe ne bo konec in ne bo šlo vse naprej tako, kot je šlo do sedaj,” je sklenila.
DZ na izredni seji na zahtevo SDS razpravlja o boju proti korupciji. V zahtevi za sklic seje so poslanci največje opozicijske stranke popisali že znane očitke in izpostavili afero spornega milijonskega nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani za potrebe sodišč. Pristojni odbor DZ sicer priporočil vladi za boj proti korupciji, ki so jih pripravili v največji opozicijski stranki, v torek po večurni razpravi ni podprl in DZ danes o njih ne bo glasoval.
V nadaljevanju objavljamo Janševo predstavitev predloga v celoti:
Nedolgo nazaj je predsednik vlade dr. Robert Golob slovenski in delno tudi mednarodni javnosti oznanil, da imajo v koaliciji krizo zaradi korupcije. Nekaj dni kasneje je predsednica druge največje koalicijske stranke (Fajon – op.), ko je govorila o tem, priznala, da ljudje v Sloveniji živijo vse slabše. Obe izjavi sta bili na široko objavljeni; najbrž ni treba, da tukaj citiram bolj natančne podatke, kdaj in kje.
Tako je pravzaprav povod za to sejo, ki smo jo sklicali na to temo, dal sam predsednik vlade. Zdaj, če sam predsednik vlade priznava, da imajo krizo v koaliciji zaradi korupcije, potem najbrž ni treba obtoževati opozicije, zakaj je sklicala to sejo.
Jaz bi samo opozoril na nek bistveni rezultat vse te razprave, ki se je odvijala po tem, ko je bilo odkrito, da je Vlada Republike Slovenije iz državne proračunske rezerve razporedila milijone evrov za nakup razpadajoče stavbe, ki naj bi služila za sodno palačo. Poslušali smo s strani predstavnikov vlade, tudi najvišjih predstavnikov vlade, da je to neka zadeva, ki je bila podtaknjena s strani strokovnih služb, kasneje se je ost uperila v koalicijsko stranko, ki je vodila ta resor.
Ministrica te stranke (Dominika Švarc Pipan -op.) je najprej krčevito, ognjevito branila ta nakup, na kar je obrnila ploščo, začela obtoževati vse živo okrog sebe, vse kar se je dogajalo potem, ko je ta sporni nakup prišel v javnost, je do neke mere vse to, kar se je dogajalo, do neke mere razčistilo situacijo, tako da nekatere stvari poznamo, nekaterih stvari še vedno ne poznamo, in očitno v interesu tistih, ki imajo škarje in platno v rokah ni, da bi se ta zadeva razčistila, od sedeža NPU, Nacionalnega preiskovalnega urada do Ministrstva za pravosodje, ker je verjetno vsa dokumentacija ali pa večina te dokumentacije je z avtom kakih deset minut, pa v roku enega meseca, pa še nekaj, še noben kriminalist tega urada, ki naj bi to preiskoval, menda ni obiskal ministrstva.
Po drugi strani smo doživeli pred leti hiter obisk z odredbo za hišno preiskavo, ko je policija iskala neobstoječo pisarno Andreja Širclja na sedežu stranke, Slovenske demokratske stranke. Sliši se, da je celo bila opravljena hišna preiskava na podlagi prijave enega od poslancev koalicije zoper njegovo bivšo ljubico, ki naj bi ga zalezovala, skratka depolitizirana policija, zelo hitra, ko gre za, ko gre za nekatere stvari, ki vladajoče motijo, ko gre pa za prvovrsten korupcijski škandal, ki ga priznava sam predsednik vlade, pa glejte, nobenega kriminalista na kraju kjer se je zbirala, pa verjetno tudi odkrivala, pa verjetno tudi prikrivala, če so bili tam tudi storilci, kot pravi ministrica, tega spornega nakupa, kjer naj bi šlo tudi za sume številnih kaznivih dejanj, kot smo to poslušali tudi s strani predstavnikov Vlade, ampak vse to je manj pomembno od zaključka, ki ga Vlada ponuja v zvezi s tem. Zaključek, ki se ponuja s strani Vlade in vladne koalicije ob odstopu ministrice ali pa zamenjavi ministrice, pa ob vsem tem, kar se je razčiščevalo je, da je zadeva zaključena s tem, ko je ministrica odstopila.
Ona je podpisala pogodbo, je objektivno odgovorna zdaj odstopila, kriminalisti do Ministrstva za pravosodje še vedno niso prišli, se pravi, tam nekje leta 2036 bo mogoče kaka, kak formalni epilog s strani izjemno hitrih pristojnih organov, ko gre za trivialne zadeve in izjemno počasnih, ko gre za velike stvari.
Pa je temu res tako? Glejte, jaz tukaj ne branim ministrice, daleč od tega, še posebej glede na to, kako je obračala ploščo, ampak ministrica je podpisala to pogodbo potem, ko je Vlada ta projekt dvakrat odobrila. Najprej ga je uvrstila v Načrt razvojnih programov (NRP), nato je še prerazporedila sredstva in bilo je zelo zanimivo poslušati kako naj bi šlo tukaj za drobiž. Zdaj 8 milijonov evrov je seveda malo v primerjavi s celotnim proračunom, o tem nekaj kasneje.
8 milijonov evrov je denar, s katerim lahko zgradiš šolo in športno dvorano, s katerim lahko zgradiš dva domova za starejše, je denar s katerim lahko zgradiš obvoznico okrog kakega kraja, je denar, s katerim lahko bistveno izboljšaš kvaliteto življenja nekaj tisoč ljudem.
To je velik denar, in 8 milijonov je šlo za propadajočo stavbo, večinoma iz državne proračunske rezerve, ob tem pa ravno ta Vlada in ta vladna koalicija predpisuje nove davke in dajatve zato, da se napolni sklad za obnovo po poplavah in s tem se dodatno bremeni davkoplačevalce in gospodarstvo.
In to poslušamo od avgusta do konca leta, potem pa pride tisti čas med božičem in novim letom in letijo iz proračunske rezerve milijoni, ne samo za ta nakup, tudi druge podobne stvari so se takrat dogajale, za vse živo. Takrat pa očitno nekateri v Vladi mislijo, da je tukaj več vreč. Vse javne ali pa državne vreče se polnijo iz enega samega vira, in to so žepi davkoplačevalcev. In to je kategorija, ki je v tem primeru absolutno oškodovana. In bistvo vsega tega in osnovni motiv zakaj se dogaja ta seja je, da vladna koalicija zdaj ponuja odgovor, češ, da je možno, da neke službe, pa neka stranka napleteniči neko zadevo, korupcijsko zadevo, in potem Vlada to zadevo dvakrat potrdi, ne da bi bilo nekega checkihnga tukaj, brez tega, da bi nekdo pri zadevi, ki je znana, ki je očitna, ki mora vzbuditi alarmne zvonce pri zadnjemu članu kabineta predsednika Vlade, zadnjemu članu sekretariata, generalnega sekretariata Vlade, kajti 20 let in še več v Sloveniji poteka saga o nakupu ali pa izgradnji sodne palače. Rezervirano je elitno zemljišče blizu centra Ljubljane, na delu ozemlja bivše vojašnice Ljuba Šercerja. Gradbena jama je tam v državni lasti. Trije projekti so bili narejeni in plačani za to. Večkrat se je že poskušala graditi, pa je prišla finančna kriza ali pa epidemija in so bile ovire, ampak zadeva je na nek način pripravljena. In kolikor vem, zdaj sodstvo ne nasprotuje temu, da se tam nekaj zgradi in bi se že lahko zgradilo, če seštejemo, koliko denarja je šlo za najemnine, za različne prostore in pisarne, ki se najemajo po Ljubljani, za različna sodišča.
Zanimivo je, da so med tistimi, ki so največji najemodajalci, znana imena s področja pravosodja, odvetništva in tako naprej in da je tukaj močan lobi, ki je tudi seveda zaviral v vseh administracijah, da bi prišlo do rešitve prostorskega problema za slovensko pravosodje. In to je znano.
In potem pridejo predlogi, da se kupi neka propadajoča stavba brez parkirišč zato, da se reši ta problem. Zdaj vi trdite, da je to možno, da se je zgodilo, ne da bi komurkoli v tej verigi odločevalcev od Ministrstva za pravosodje naprej, se pravi finančnega ministrstva, ki je moralo prerazporediti sredstva generalnega sekretariata Vlade, kabineta predsednika Vlade samega, predsednika Vlade, ne da bi kjerkoli zazvonili alarmni zvončki, pa bi nekdo vprašal: ja, pa se je to dobro preverilo, pa zakaj kupujemo propadajočo stavbo, če imamo pa projekte, zemljišča, gradbeno jamo, da se ta problem reši. Se pravi, vi trdite, da od Urad ministra za pravosodje naprej nihče ni odgovoren. Recimo, da kupimo to razlago. A veste, katero vprašanje se potem postavi? Koliko takšnih okostnjakov je še v omari te Vlade? Če lahko neke službe naštrikajo neko zadevo, za katero gre iz državne proračunske rezerve, namesto v sklad za obnovo po poplavah, za nakup propadajoče stavbe, v zadevi, ki je očitna, za katero vsa birokracija v Ljubljani ve, koliko takih primerov je še lahko v omarah.
S to razlago, videli smo tukaj predsednika Vlade, ki je kazal neko gradivo zadnjič, češ, Vlada ni bila nič obveščena, glejte, na parih listih je bilo to napisano, nobene razlage, nobene cenitve itn. Glejte, če, če javnosti predate in pristojnim organom to razlago, potem je treba opraviti forenzično preiskavo vseh podobnih prerazporeditev sredstev, vseh takšnih nakupov, ker ni nobene garancije, da je pri ostalih zadevah pa ta checking deloval.
Jaz mislim sicer, da ni na svetu finančnega ministra, ki prej, preden predlaga prerazporeditev iz državne proračunske rezerve 6 ali pa 7 milijonov evrov, ne pokliče predsednika Vlade, pa ga vpraša, mislim, če je to nekaj, kar, kar pije vodo, še posebej pa ne v državi, ki je bila katastrofalno prizadeta z ujmo avgusta in kjer se dvigajo davki in prispevki zato, da zdaj napolnimo sklad za obnovo. Če pa verjamete finančnemu ministru, da ni, da ni obvestil predsednika Vlade prej, da nihče nad njim za to ni vedel prej, preden je Vlada sploh dvakrat o tem odločala, oprostite, potem priznavate, da imate Vlado, v kateri se ne ve, kdo pije in kdo plača. Oziroma vemo, kdo plača, ne – plačamo davkoplačevalci. Kdo pa pije ob vsem tem pa pač nekaj se je že razvedelo, nekaj se pa še očitno bo. Torej jaz predlagam tukaj, da tudi sama koalicija glede na to, da nekaj časa bo to še na žalost vladajoča oblast, resno razmisli o tem, kakšno razlago te, bom rekel, korupcijske afere prodaja javnosti in pristojnim organom. Prav vse, kar je bilo narejeno v zvezi s finančnimi prerazporeditvami, nakupi, investicijami, je sumljivo, če lahko nekaj uradnikov pa generalni sekretar ene stranke spravi skozi zadevo za 8 milijonov.
Torej predlagam, da se s tem ukvarjate, ne s tem, kdo je kupoval, pa prodajal orožje pred 30 leti – ja, slovenska vlada, ministrstvo za obrambo. Jaz sem bil minister za obrambo. Mi smo kupovali, menjavali in prodajali orožje za to, da smo lahko kupili novega in boljšega.
In to zato, ker so nas razorožili na sam dan, ko je prisegala prva Demosova vlada, in to z veliko vlogo in pomočjo nekoga, ki vam še vedno postavlja nove obraze: Milana Kučana. Njega vprašajte, zakaj je bilo treba kupovati orožje.”
Vir: Evidenca (dz-rs.si)
