Piše: Bogdan Sajovic
Z dr. Igorjem Kovačem, raziskovalcem na Centru za mirovne in varnostne študije na Kalifornijski univerzi v San Diegu in na Centru za kibernetsko strategijo in politiko na Univerzi v Cincinnatiju, smo se pogovarjali o nedavnih ameriških volitvah.
Vas je izvolitev Trumpa presenetila?
Ne. Družbena tkanina oz. okolje teh volitev je bilo v prid Trumpu (4 od 5 ključnih tem volitev), javnomnenjske ankete so v povprečju dajale prednost Trumpu, v zadnjih 3 letih je bil očiten porast registriranih republikancev v vseh zveznih državah, podatki iz predčasnih volitev pa so kazali na povečanje števila republikanskih volivcev. Pred volitvami sem predvideval, da je najverjetnejši scenarij široka in plitka zmaga Trumpa. Široka je bila, a hkrati ne plitka, vendar ne globoka. O slednji, globoki zmagi, bi lahko govorili, če bi zmagal z več odstotki prednosti v Wisconsinu, Michiganu in Pensilvaniji. Posledično bi verjetno v tem primeru zmagala tudi republikanska senatorska izzivalca v Wisconsinu in Michiganu. Tudi razlika v Nevadi, čeprav občutna (3 %) ni bila taka, da bi Trumpova zmaga za seboj potegnila čez ciljno črto tudi senatorskega kandidata Sama Browna, ki ima neverjetno zgodbo: leta 2008 je kot vojak v Afganistanu utrpel hude poškodbe, njegov obraz se je dobesedno stopil. Navsezadnje pa niti obetajoča večina v predstavniškem domu ne bo velika za republikance. Predvidevam, da bodo imeli 222 kongresnikov, večina pa je 218. Nekaj kongresnikov bo torej odločalo o sprejemanju zakonodaje, kar bo zahtevalo veliko spretnosti na strani republikanskih voditeljev v predstavniškem domu. V senatu, kjer je večina 50, pa bo večina udobnejša – 53.
Je bila napaka demokratov, da Harrisova ni šla skozi nominacijski postopek, ampak jo je nastavil strankin establišment?
Vsekakor, vendar to ni bilo bistveno. Ključno je bilo, da demokrati niso razumeli, da imajo problem politik in ne problema sporočanja. Z zgrešenih fundamentov nihče ne more zmagati. Ob nejasnih politikah tudi ne moraš prepričljivo komunicirati z volivci. Slednji so želeli izvedeti konkretne predloge, kako bi se demokrati soočili z njihovimi težavami. Namesto tega so bili deležni moraliziranja, da njihove težave niso prave oz. niso resnične. Na primer, demokratska mantra je bila, da je inflacija v zadnjih mesecih padla. Drži, vendar ljudje občutijo inflacijo akumulativno. Dvomestna inflacija izpred mesecev ima torej obstoječ in realen vpliv na današnje ravnanje potrošnikov in volivcev. Takšne pozicije so demokrate odtujile od ljudi, zato so se ti odločili za nekoga, ki je vsaj konkretno povedal, kako se bo soočil s težavami, ki jih občutijo.
Demokrate so podpirali skoraj vsi veliki mediji, za oglase so porabili dve milijardi dolarjev in vseeno izgubili ne le Bele hiše, ampak tudi senat. Ali to pomeni konec vpliva velikih medijev na politične kampanje?
Že nekaj časa beležimo padec zaupanja Američanov v medije. Celo pri mladih (mlajši od 30 let) Gallupova raziskava iz oktobra 2024 pravi, da jih samo 26 odstotkov zaupa medijem. A po drugi strani vidimo povečano gledanost netipičnih medijev – npr. podcastov. Če ima podcaster Joe Rogan 18,5 milijona sledilcev na YouTubeu, kaj ni potem on oz. njegov podcast velik medij? Medijska krajina se je torej spremenila. Veliki mediji so sedaj drugi kot pred desetletji. Vplivni mediji so drugi kot pred desetletji. Vendar vpliv medijev na ljudi ostaja. Tega se je Trump zavedal in svojo kampanjo vodil tudi prek novih medijskih kanalov. Tudi zato je dobil neverjetnih 46 odstotkov glasov mlajših od 30 let.
Trump je dobil večji odstotek glasov manjšin (črncev, Latinoameričanov, Judov), ki praviloma podprejo demokrate, čeprav so ga nasprotniki obtoževali nacizma in rasizma. Kako to komentirate?
Čeprav je Trump dobil manj kot 20 odstotkov glasov temnopoltih Američanov, je to še vedno 15 odstotnih točk več kot Mitt Romney leta 2012 – zadnji predsedniški ne-Trump kandidat republikancev – in 10 odstotnih točk več, kot jih je sam dobil leta 2016. Dinamika je enaka pri Latinoameričanih, le da so odstotki nekoliko večji, saj je pri slednjih Trump dobil približno 45 odstotkov glasov. Zanimivo je tudi, da je Trump zmagal v okrožju Anson v Severni Karolini, kjer je večina volivcev temnopoltih in kjer je republikanec zmagal šele drugič od konca državljanske vojne (prva zmaga je bila leta 1972). Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na jugu Teksasa v okrožju Starr. Volivci v tem okrožju so kar 97-odstotno Latinoameričani in okrožje ni volilo za republikanca od 1892. To je Trumpu uspelo, ker je deloval iskreno in pristno: znal je identificirati teme, ki najbolj težijo volivce – inflacija, ekonomsko stanje, cena stanovanj, kriminal, nezakonite migracije –, in nato ponudil svoj odgovor na te skrbi. Zato ni čudno, da je celo v nekaterih mestnih okrajih dobil 30 odstotkov glasov. In ne ne gre spregledati, da je poleg tretjine glasov judovskih volivcev prejel tudi tretjino glasov muslimanov. Oboji upajo, da bo Trump prinesel mir na Bližnji vzhod.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
