Piše: Vida Kocjan
Konec februarja je vlada sprejela sklep, da se na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi organizirata začasni izpostavi azilnega doma za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito. Odločitev so sprejeli, ne da bi prej s tem seznanili obe občini in njune občane ter za to pridobili njihovo soglasje. V občinah je zavrelo, odzivi so burni.
V Brežicah so prejšnji torek, 5. marca, na predlog svetniške skupine Slovenske demokratske stranke (SDS) sklicali izredno sejo občinskega sveta, pridružili pa so se jim tudi številni krajani. Svetniki so po triurni razpravi sprejeli pet sklepov, ki nasprotujejo sklepu vlade o postavitvi začasnega azilnega centra na Obrežju oz. na območju občine Brežice. Potrjeno je bilo, da lokalna skupnost o nameri vlade pred sprejetjem sklepa o azilnem centru ni bila obveščena. Župan Ivan Molan je na seji med drugim dejal, da ga je po seji vlade prejšnji četrtek poklicala Katarina Štrukelj, direktorica Urada RS za oskrbo in integracijo migrantov, ter ga obvestila o sprejetem sklepu. Štrukljeva, ki se je seje brežiškega občinskega sveta udeležila skupaj s sodelavci, je to potrdila in dejala, da vlada že več mesecev prek razpisov išče primerne lokacije za nastanitev nezakonitih migrantov, ki izrazijo namero za mednarodno zaščito (azil) ali pa so že v postopku za pridobitev azila. Pri tem so v vladi neuspešni, saj v lokalnih skupnostih njenim tovrstnim odločitvam nasprotujejo.
Policija le o registracijskem centru
Na seji brežiškega občinskega sveta, ki so se je udeležili številni prebivalci krajevnih skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina, so bili navzoči tudi direktor Policijske uprave (PU) Novo mesto Igor Juršič, vodja Oddelka za državno mejo in tujce na PU Novo mesto Bojan Tomc in Marjan Štubljar iz Sektorja mejne policije, ki je zadolžen za registracijski center. Predstavnikov vlade na sejo ni bilo. Policija o azilnem domu ni govorila, domnevno o tem nimajo informacij, so pa pojasnjevali problematiko, povezano z migracijami, in o načrtovanem registracijskemm centru na Obrežju.
Krajani ostro proti azilnemu centru
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Velika Dolina Fredi Žibert in podpredsednik sveta Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Slavko Bizjak sta navzočim predstavila stališča in sklepe izredne skupne seje obeh svetov. V krajih namreč ostro nasprotujejo sklepu vlade. Med temi so kot zadnjega, če vlada ne bo pustila nobene možnosti demokratičnega dialoga in sodelovanja, zapisali tudi namero, da bodo v skladu s predpisano zakonodajo izrazili svojo državljansko nepokorščino z zapiranjem mednarodnih mejnih prehodov in s protestnim shodom.
Državljanska nepokorščina in protesti
Podžupan občine Brežice in občinski svetnik Aleksander Gajski je v imenu pobudnikov sklica izredne seje, svetniške skupine SDS in posameznih svetnikov podal uvodne argumente ostrega nasprotovanja sklepu vlade in razširil prvotni predlog s štirimi predlogi sklepov, ki pa so bili v nadaljevanju sprejeti. Po daljši in konstruktivni razpravi so svetnice in svetniki soglasno sprejeli predlagane sklepe (28 glasov za, 1 glas je bil vzdržan, enega svetnika pa ni bilo na sejo). Občinski svet je tako sprejel sklepe, s katerimi nasprotuje sklepu vlade o postavitvi začasnega azilnega centra za migrante na območju mejnega prehoda Obrežje oziroma na območju občine Brežice, ki ni strokovno argumentiran in usklajen z lokalno skupnostjo. Nadalje občinski svet ostro nasprotuje izvajanju vseh aktivnosti, vezanih na migracije brez sodelovanja z občino Brežice in lokalno skupnostjo. Občinski svet tudi ocenjuje, da območje občine Brežice ni ustrezno za lokacijo azilnega centra. Občinski svet pogojuje izdajo vseh soglasij, vezanih na umestitev novih objektov bodisi za potrebe azilnega centra ali registracijskega centra, z obvezno razpravo in s soglasjem občinskega sveta. Kot zadnji sklep pa je bila zahteva vladi, da posreduje vse informacije in projekcije, v katerih bo argumentirano, zakaj potrebujemo na območju občine registracijski center zastavljene kapacitete in dodatne izpostave azilnega centra ter kako bo to vplivalo na varnost in življenje občank in občanov.
Letos okoli 100 tisoč migrantov
Predstavniki policije oziroma vodilni z novomeške policijske uprave so zbranim pojasnili, da je lani mejo na njihovem območju nezakonito prestopilo več kot 47 tisoč tujcev (od 62 tisoč vseh v Sloveniji). Trend v letošnjih dveh mesecih (januar, februar) pa je še večji, povečanje nezakonitih prehodov je 35-odstotno. Podoben trend pričakujejo tudi v celotnem letu 2024. Bistveno povečanje pa je običajno ob koncu poletja. Na vprašanje župana Ivana Molana, ali so med nezakonitimi migranti tudi varnostno tvegani, so predstavniki policije pojasnili, da so tudi takšni. Policisti jih prepoznavajo na podlagi svojega znanja in strokovnih izkušenj ter jih tudi posebej obravnavajo. Statistike o tem, kdo so in koliko jih je, pa na policiji ne vodijo. Povedali so tudi, da so nezakoniti migranti praviloma brez osebnih dokumentov, policija izvaja jim odvzame prstne odtise in jih vnaša v evropski računalniški sistem.
Razburjenje tudi v Središču ob Dravi
Vodstvo in krajani so zelo razburjeni tudi v občini Središče ob Dravi. Tudi tam so se zbrali na seji občinskega sveta in vladi sporočili, da azilnega doma in migrantov v svoji občine ne želijo, azilni dom pa da bo tam postavljen le prek njihovih trupel. Župan Toni Jelovica pa je prav tako kot Ivan Molan dejal, da je ogorčen nad ravnanjem vlade. Tudi njih v Središču ob Dravi ni nihče prej obvestil ali povprašal glede odločitve.
Srečanje s petimi župani obmejnih občin
Ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden razburilo krajane tudi s srečanjem z županjo in župani petih obmejnih občin. Predstavniki ministrstva so se srečali z Natašo Turk, županjo občine Kostel, in župani Andrejem Kavškom (Črnomelj), Gregorjem Kovačičem (Ilirska Bistrica), Janezom Kerinom (Krško) in Sebastianom Toplakom (Podlehnik). Na sestanku naj bi bili govorili o vplivu nezakonitih migracij na življenje v obmejnih občinah.
V javnosti so se nemudoma pojavila vprašanja in bojazen, ali vlada namerava azilne centre postaviti tudi v teh občinah. Župane smo zato vprašali, ali so se s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in policije pogovarjali tudi o tem. Župani so vsi po vrsti odgovorili, da o tem ni tekla beseda.
Nataša Turk, županja Kostela, pa je za medije pojasnila: »O postavitvi izpostave azilnega doma v naši občini ni bilo govora, saj smo kot občina že večkrat izpostavili, da si tega ne želimo.« Dodatno je pojasnila, da se je zbralo samo 5 županov, »ker nas teh 5 predstavlja delovno skupino za pručitev vplivov nezakonitih migracij na življenje v obmejnih občinah«.
Črnomaljski župan Andrej Kavšek je pojasnil: »Ne zdaj ne kdaj prej v pogovorih z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem ni bila tema postavitev izpostave azilnega centra na območju občine Črnomelj. O tem zagotovo nikoli ni bilo govora, pač pa je beseda tekla o urejanju razmer na meji in s tem v zvezi o delitvi finančnih sredstev za te namene med posameznimi občinami.«
Azilni center na območju Brežic ni sprejemljiv
Župan občine Brežice Ivan Molan: »V Brežicah že načrtujejo sprejemno-registracijski center na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje s kapaciteto do 600 ljudi na dan. Ob tem si ne predstavljamo, kako bi bilo v praksi videti z varnostnega vidika, da so v registracijskem centru migranti na zaprtem območju, zraven pa bi bil azilni center, na istem območju torej, kjer bi se ti isti ljudje lahko nato prosto gibali. Menimo, da je to nesprejemljivo. Prav tako je nesprejemljiva lokacija, saj čez območje mednarodnega mejnega prehoda Obrežje dnevno prehaja na tisoče ljudi in transporta. Smatramo, da je odločitev vlade nepremišljena in da gre za iskanje najlažjih rešitev, češ če imajo že registracijski center, naj imajo še azilnega. Upam, da bo vlada o tem razmislila in od sprejetega sklepa odstopila. Če do tega ne bo prišlo, občani napovedujejo državljansko nepokorščino.«
Peticija proti postavitvi azilnih domov
Pomembno je tudi, da je Zala Tomašič, vidna članica stranke SDS in njena kandidatka za evropsko poslanko, oblikovala peticijo in jo objavila na spletu. Poimenovala jo je Peticija proti postavitvi azilnih domov brez posvetovanja in privolitve lokalnih skupnosti. Peticijo je v vsega treh dneh podpisalo krepko preko 6000 podpisnikov, podpisovanje prek spleta pa še vedno poteka.
