Piše: L. K. F.
V Knjigarni in Knjižnici naše založbe Nova Obzorja v Ljubljani (Linhartova cesta 13, četrto nadstropje), v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje naše založbe Nova Obzorja poteka pogovor z zgodovinarjem dr. Stanetom Grando, ki je nedavno izdal knjigo Pot v samoslovenstvo – Prva osamosvojitvena zgodovine Slovencev. Z njim se voditelj pogovora dr. Metod Berlec pogovarja tudi o aktualnem družbeno-političnem dogajanju v Sloveniji.
Dr. Stane Granda se je rodil leta 1948. Leta 1973 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1994 pa je tam tudi doktoriral z disertacijo Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49.
V 70. letih prejšnjega stoletja je deloval na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja (današnji Inštitut za novejšo zgodovino Slovenije), potem pa na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, ki ga je v letih 1983 in 1996 vodil kot upravnik oziroma predstojnik.
Predaval je na Fakulteti za upravo ljubljanske univerze (zgodovina javne uprave na Slovenskem) in na Univerzi v Novi Gorici, od leta 2007 kot redni profesor. Od leta 2003 je bil znanstveni svetnik na ZRC SAZU. Ukvarja se predvsem z agrarno zgodovino in revolucijo leta
1848 na Slovenskem ter raziskuje gospodarsko, politično in družbeno zgodovino Slovencev od začetka 19. stoletja do 1941, s splošnejšega vidika pa tudi v kasnejših obdobjih.
Dr. Granda je bil tudi odgovorni urednik Kronike (časopisa za slovensko krajevno zgodovino). Ob upokojitvi je bil imenovan za zaslužnega raziskovalca ZRC SAZU in zaslužnega profesorja Univerze v Novi Gorici. Kot univerzitetni profesor še danes predava na Fakulteti za kulturno zgodovino Univerze v Novi Gorici, Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in občasno tudi drugod.
Je veteran vojne za Slovenijo, bil je predsednik programskega sveta RTV Slovenija, je predsednik Združenja za slovensko besedo in član Zbora za republiko. Je avtor številnih strokovnih člankov in knjig. Med drugim je kolumnist tednika Družina in revije Demokracija.
18.05: Dr. Berlec je dr. Grandi postavil prvo vprašanje:
Gospod Granda, lepo pozdravljeni! Spomladi je izšla vaša nova obsežna zgodovinska knjiga, ki nosi naslov Pot v samoslovenstvo – Prva osamosvojitvena zgodovine Slovencev. Za začetek bi vas, če lahko pojasnite zakaj ste se odločili za tak naslov?
In kaj ste želeli poudariti s to besedo »samoslovenstvo« …
18.10: V tej knjigi dr. Grande je Berlec zasledil, da predlaga sprejetje novega sosledja slovenske zgodovine. Od Karantanije naprej imamo po Grandovo cesarsko obdobje, zatem jugoslovansko obdobje in nato samoslovenstvo?
Priznani slovenski zgodovinar dr. Stane Granda, ki je po 150 letih nastanka in 30 letih iskanja odkril originalne peticije za Združeno Slovenijo, je v tem obširnem delu, ki ga odlikuje tudi poljuden slog, predstavil »samoosamosvojitveno« zorenje slovenskega naroda. Ustanovitev lastne države avtor razume kot vrhunec večstoletnega dogajanja, zato opisuje družbeno-politično-kulturno dinamiko prebivalcev slovenskega ozemlja skozi zgodovino, vse od antične dobe prek srednjega veka do 19. in 20. stoletja, ki jim je namenjena osrednja pozornost – namreč obdobje od Zedinjenja Slovenije in sanj o skupnih entitetah v okviru Avstro-Ogrskega imperija, prek razpada cesarstva, obdobja Kraljevine SHS oz. Kraljevine Jugoslavije, druge svetovne vojne in ustanovitve socialistične Jugoslavije.
Kaj vse so vzroki, pogoji in spodbude za razvoj in ohranitev kolektivne identitete pri Slovencih? Avtor raziskuje vprašanje samoslovenstva, ki ga razume kot prepričanje, da sta tako slovenski narod kot njegovo ozemlje samostojni subjekt, ki ima neodtujljivo pravico do suverenosti, da vsako odločanje izhaja iz slovenskih interesov, tudi zlasti takrat, ko se odloča o slovenskih povezavah z drugimi narodi.
Za izraz samoslovenstvo nekateri menijo, da je zaničljiv. Dr. Grando so na FF celo obsodili, naj bi si jo sam izmislil. A to ne drži. Zgodovinarji so se med seboj celo zmerjali zaradi tega izraza. Delili so jih na Samoslovence in Jugoslovenarje.
Samoslovenstvo ni sovraštvo do Hrvatov, Srbov itd. Dejstvo je le, da različne kulture ne gredo skupaj. Pravzaprav je samoslovenstvo protijugoslovanstvo. Znanost je zelo pokvarjena, spolitizirana.
18.30: Četrtemu poglavju je dal naslov »Slovenija vstaja«. Pri tem je zapisal, da je revolucija 1848 ena največjih prelomnic v slovenski zgodovini. Po njegovo so takrat Slovenci končno stopili na plano …
Slovenci imamo veliko zgodovinskega znanja, ki ga ne poznamo. Slovenci imamo najmanj slovenske zgodovine v šoli, kot jo imamo mi. Ves čas se prepiram na zavodu za šolstvo, da bi to spremenili, popravili učne načrte, program, a nimam uspeha. Preveč vpliva ima politika. Denimo zgodovinska naveza s Čehi je povsem zamolčana!
18.45: Šestemu poglavju je dal naslov »Od Združene Slovenije do samostojne države«. Pri čemer nekako zajame čas od čitalniškega gibanja in taborov pa vse do nastanika Države Slovencev, Hrvatov in Srbov jeseni 1918, znotraj katere pa je Slovenija delovala praktično povsem samostojno …
V sedem poglavju, kjer piše o priključitvi Prekmurja k slovenskemu matičnemu ozemlju v letih 1919/20 pa pravi, da kljub temu da zgodovine ni mogoče spreminjati, niti ji soditi, pa se je človeško in slovensko potrebno vprašati, kaj bi se zagodilo, če bi Slovenci takrat, se pravi ob koncu prve svetovne vojne, vztrajali na Združeni Sloveniji in na podlagi naravnega prava v smislu Wilsonovih točk, zahtevali lastno državo.
Danes vemo, da je celo ameriška ekspertna skupina, ki je strokovno pomagala ameriškemu predsedniku Wodrovu Wilsonu na pariški mironvi konfereni v Versailles-u, razmišljala o tej možnosti …
Vi knjigi Granda še piše, da je bila vključitev v Jugoslavijo po prvi svetovni vojni strehoten zgodovinski, predvsem pa kulturni in civilizacijski prelom, katere globine ni še nihče izmeril. Se pravi, da je bilo slovo od Jugoslavije v začetku devetdestih let prejšnjega stoletja edino logična odločitev? Edina logična poteza …
Nedvomno je slovenska osamosvojitev leta 1991 največji dosežek v slovenski zgodovini. Kako pa ob tem gleda na namere vladajoče koalicije, da bi ukinila Muzej slovenske osamosvojitve?
19.00: Pogovarjala sta se še o nekaterih drugih aktualnih zadevah. Več let je bil Granda predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Pojasnil je, kako gleda na dogajanje, povezano z RTV Slovenija, in namero vladajočih, da jo depolitizirajo.
V nedeljo bo potekalo glasovanje o treh zakonodajnih referendumih, in sicer o noveli Zakona o vladi (ZVRS-J), noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A) in noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1B). Volivke in volivci se bodo na referendumih torej odločali, ali so »za« uveljavitev omenjenih treh novel zakonov ali »proti«. Pobudnica teh treh referendumov je SDS, ki je tudi uspešno zbrala podpise državljanov za razpis teh treh zakonodajnih referendumov. Pogovor je tekel tudi v to smer, zakaj naj ljudje v nedeljo glasujejo »proti« noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija.
Pogovoru lahko od 18. ure dalje prisluhnete TUKAJ:
