Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Včerajšnja interpelacija zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec se je zavlekla do jutranjih ur, čeprav je bil uspeh te že vnaprej obojen na propad. Vseh 16 ur se je ponavljalo več ali manj iste stavke, ministrico so večinoma obtoževali za to, da se je epidemija sploh zgodila. Očitali pa so ji radi tudi to, da je prva v celotni Evropi zaprla šole – kar sicer sploh ne drži, šole je namreč prvi zaprl nekdanji minister Jernej Pikalo in to brez kakršne koli priprave pouka na daljavo. Teh 100 tisoč evrov, kolikor naj bi stala neuspela interpelacija, lahko torej dodamo kar na račun zapravljivega Pikala – ki je v svojem mandatu porabil približno 30 tisoč evrov več od Kustečeve. Je pa res, moramo biti iskreni, da ima ministrica Kustec na voljo še nekaj mesecev, da to številko nadoknadi in ujame svojega predhodnika.
Že včeraj smo poročali, da smo prejeli primerjavo potnih stroškov nekdanjega ministra za izobraževanje dr. Jerneja Pikala in sedanje ministrice dr. Simone Kustec, v katero sta zajeta 18 mesečni mandat prvega in 11,5 mesečni mandat slednje. Pri Pikalu so našteli za 30.938,24 evrov potnih stroškov, medtem ko znesek Kustečeve znaša zgolj 219 evrov. Povprečna poraba na mesec za stroške službenih poti je tako pri Pikalu skoraj 2 tisoč evrov (točneje 1721,29 evrov), pri Kustečevi pa 5,05 evra. S službeno kartico je Pikalo, večinoma za hotelske strežbe in najem fraka, zapravil 4.368,93 evrov. Za primerjavo naj omenimo še to, da je šlo z ministričine kartice nekaj več od 200 evrov.
Pikalo je precej pogosto potoval, udeleževal se je raznoraznih konferenc in srečanj, v Parizu, Londonu, Madridu, Tokiu, Pekingu in tako naprej. Darko Mršić, nekdanji član svetniške skupine Socialnih demokratov v borovniškem občinskem svetu, ki je leta 2016 postal tudi podžupan Borovnice, je na Twitterju objavil podatek, da naj bi Pikalo v Minsku najel predsedniški apartma, kar je za dve nočitvi naneslo 1987 evrov. Natanko te številke v naših izpiskih sicer nismo zasledili, je pa tudi res, da njegov nekdanji strankarski kolega lahko ve kaj več od nas.
Opozicijskim LMŠ, SD, Levici in SAB v DZ ni uspelo zbrati dovolj glasov v podporo interpelaciji ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec. Za interpelacijo je glasovalo 38 poslancev, proti pa 41. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti vsaj 46 poslancev. Leva opozicija je po porazu v primeru nezaupnice vladi doživela nov udarec in sicer niso uspeli zbrati dovolj glasov za interpelacijo ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Tokrat je KUL krajša še za dva glasova, za nezaupnico je glasovalo 38 poslancev opozicije. V četrtek napovedana interpelacija zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, obeta podoben rezultat.
Analitik Miloš Čirič ugotavlja, da opozicija v primeru interpelacije ministrice Kustečeve ni zmogla nekih pravih argumentov, s katerimi bi dejansko potrdili neprimernost ministrice. Na dolgi rok opozicija na takšen način izgublja svojo kredibilnost in glasove. “Kot smo videli, vsakič je manj glasov, mislim, da jih bo pri naslednji interpelaciji še manj,” je komentiral Čirič.
