Piše: A. G./ Nova24tv
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v svoji jesenski napovedi gospodarskih gibanj za leto 2024 znižal oceno rasti, saj pričakuje le 1,5-odstotno rast, kar je precej nižje od spomladanskih napovedi, ki so predvidevale 2,4-odstotno rast. Znižanje pričakovane rasti v letu 2024 je predvsem posledica šibkejšega tujega povpraševanja in nižjega izvoza storitev.
Umar pri tem še opozarja, da bodo gospodarske razmere še naprej negotove, pričakujejo pa v začetku prihodnjega leta ponovno višjo inflacijo zaradi učinka nizke osnove in izteka ukrepov vlade Roberta Goloba za zajezitev visokih cen energentov.
Umar je napovedal, da bo rast izvoza zaradi nižjega povpraševanja na tujih trgih in manjšega obsega storitvenih dejavnosti nižja, kot je bilo predvideno spomladi. Prav tako pa napovedujejo stagnacijo investicij, kar je v nasprotju s spomladanskimi pričakovanji o rasti.
Golob se ogiba očitkov
“Najbolj pomembno je, da Umar ni spremenil napovedi o rasti plač. Ta ostaja bistveno višja od inflacije, ki smo jo uspeli zbiti globoko pod evropsko povprečje,” je izpostavil premier. Gospodarski minister Matjaž Han je medtem dejal, da je povsem jasno, kakšno je stanje v Evropi, s težavami se denimo sooča naša največja trgovinska partnerica Nemčija. Po njegovih besedah je tako normalno, da se bodo razmere v Nemčiji in drugod po Evropi odrazile tudi pri nas.
Investicije stagnirajo, državna potrošnja višja
Medtem ko investicije stagnirajo, bo zasebna potrošnja letos pomemben dejavnik rasti, še pravi Umar. Po lanski stagnaciji se bo zasebna potrošnja okrepila, kar bo posledica visoke zaposlenosti, realne rasti plač, nižje inflacije ter večjega optimizma potrošnikov. Rast državne potrošnje bo prav tako nekoliko višja od pričakovanj, k čemur prispeva predvsem popoplavna obnova, ki je povečala izdatke države za blago in storitve v prvem polletju leta. Pri tem se je potrebno vprašati, ali bo denar res šel v obnovo, saj niso do sedaj zgradili niti ene hiše poplavljencem.
Spremembe na področju zdravstvenega sistema, predvsem ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka, pa metodološko vplivajo na razmerje med zasebno in državno potrošnjo, saj ukinitev prispeva k nižji rasti zasebne in višji rasti državne potrošnje.
Poslabšanje konkurenčnosti je posledica škodljivih ukrepov
Umar opozarja na številne negotovosti, povezane z geopolitičnimi in gospodarskimi razmerami v mednarodnem okolju. Prav tako pa so tveganja prisotna na domačem trgu, predvsem zaradi poslabšane konkurenčnosti v izvoznem sektorju in zmogljivosti države, da ohrani visoko raven investicijske aktivnosti v prihodnjih letih.
