Piše: Lea Kalc Furlanič
Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je prepričan, da RTVS ni zavod, na katerem bi veljalo eksperimentirati. Meni, da morajo biti za to veliko ter za družbo in demokracijo pomembno ustanovo vse zakonodajne rešitve res dobro premišljene, da so predmet javne presoje in razprave pred sprejetjem, ne pa da se šele v referendumski kampanji, do katere prihaja, zahvaljujoč podpisom več kot 40.000 volivcev, odstira, kaj je vsebina tega zakona in kaj so argumenti za in proti. To bi morala vlada in državni zbor storiti že pred spremembo zakona.
Kakšno je vaše stališče do novega zakona o RTV oziroma v katerih točkah naj bi bil ves postopek že v štartu neustaven in zakaj?
Grah Whatmough: Več dejavnikov je, zaradi česar ocenjujem ta zakon kot neustreznega. Ne rešuje pravih problemov RTVS. Ti so povezani z neurejenim financiranjem na eni strani in z vprašanjem, kaj, koliko in kakšen program naj RTVS kot javni medij dela, na drugi. V zadnjih letih je prišlo do bliskovite modernizacije tudi v medijih in vsi javni mediji po Evropi se soočajo s težavami, kako sprejeti izzive modernega časa. To je povezano tudi z vprašanjem finančnih virov. Osrednji problem RTVS, s katerim se žal nihče vsaj v javnosti ne ukvarja, je torej, kakšen javni servis si želimo in kakšno bo financiranje tega javnega servisa. To sta ključna vidika delovanja te hiše in iz tega izhajajo težave že nekaj desetletij. Noben zakon doslej tega ni upošteval. Niti zadnja novela ne. Druga zadeva pa je formalni vidik, pri katerem imam tudi kot pravnik velike pomisleke: to je sprejetje novele po nujnem postopku, kar po mojem mnenju predstavlja zlorabo nujnega postopka po ustavi, ki je rezerviran za res točno določene izredne okoliščine, ki jih eklatantno v tem trenutku ni. Pa posledično izključitev celotne javnosti iz sprejemanja zakona. In kar me še žalosti, je, da se v tej referendumski kampanji ne pogovarjamo, kaj ta zakon prinaša, ampak se pogovarjamo o depolitizaciji, o 38 zaposlenih, ki so dobili opozorilo o korektnem izpolnjevanju zaposlitvene pogodbe. To niso resnični problemi RTVS.
Demokracija: Pravnik Matej Avbelj govori o veliki spornosti novega zakona o RTVS. Trdi, da tudi če bo sprejet na referendumu, ne more prestati ustavne presoje, saj je protiustaven na več mestih, tako v procesnem kot v vsebinskem smislu …
Grah Whatmough: Zelo pomembno se mi zdi, da javnost razume, o čem bo odločala na referendumu. In zelo me veseli, da je RTVS organizirala javno razpravo, ko je z oddajo RTVS danes in jutri odpirala vprašanja, povezana s tem, kje je RTVS danes in kakšna bo v prihodnje. RTVS ima kot javni medij veliko obveznost, da vsa akutna družbenopolitična vprašanja odpira in omogoča široko razpravo o njih. Vendar po mojem mnenju nobena odločitev na referendumu ne more sanirati pomanjkljivosti zakona, o katerih sem govoril. Sicer referendum lahko samo prepreči uveljavitev zakona, morebitni neuspeh referenduma pa ne pomeni, da so volivci povedali, da ta zakon ustreza. Kot pravnik verjamem v pravno državo. Pridružujem se mnenju dr. Avblja, ki si je upal to povedati. Tudi na RTVS smo iskali pravne odgovore o zakonu in na neformalnih pogovorih nam je veliko uglednih pravnikov reklo, da ima ta zakon velike ustavnosodne probleme, nekateri so celo dejali, da je iz aviona razvidno, da je ta zakon neustaven. A nihče se ni želel podpisati pod takšno mnenje, saj da bi to lahko vplivalo na obseg naročil za pravna mnenja, ki jih naročajo javni sektor in javne družbe, kjer ima vpliv vlada. Zato sem dr. Avblju čestital, da je to napisal in se podpisal. Zakaj se mi zdi pomembno, da stojiš za svojimi besedami, da se podpišeš podnje? Pravna mreža za varstvo demokracije je denimo demantirala mnenje dr. Avblja, a se pod zapis, ki ga je objavila, ni podpisal nihče.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
