10 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Edvard Kadič o Golobovem morju in soncu

Piše: Edvard Kadič, Portal 24.si

V zadnjem tednu smo bili priča vsaj dvem dogodkom, ki sta s stališča komunikacije in osebnostnega razvoja posebej zanimiva za osvetlitev v javnem prostoru. Najprej me je v dobro voljo spravil predsednik vlade dr. Robert Golob. V studiju Pop TV, v oddaji 24 ur zvečer, je slovensko in svetovno javnost podučil o zdravilih proti Covid-19, ki jih imamo vsi na razpolago. Gre, po njegovem, za sonce in morsko vodo.
Tudi sam verjamem, da smo najprej sami odgovorni za svoje zdravje, šele potem pridejo na vrsto razni ukrepi, zdravila, cepiva itd. V tem duhu si tudi razlagam njegove besede.

Na soncu nabirajmo vitamin D in krepimo telo z morsko vodo. Predvidevam, da s plavanjem, največ grgranjem, manj verjetno s pitjem. Ne vem. Do zdaj sem nekaj o blagodetih vitamina D proti korona virusu slišal na začetku pandemije od dr.Ihana, o morju se ničesar takšnega ne spomnim, razen tega, da je itak zdravo. Tako, kot zelenjava.

Tako so nam tudi naslednji dan hiteli pojasnjevati dobro plačani skrbniki Golobovega dobrega imena in ugleda v javnosti. Hiteli so pojasnjevati, kaj je točno mislil s tem in kako ga je potrebno razumeti. Celo sam Vladni urad za komuniciranje se je oglasil s pojasnili, kaj je imel premier v mislih. Ja, prav ste prebrali.

V času prejšnje vlade so ti isti (dobesedno!) skrbniki ugleda levih privatizerjev, po vsaki tiskovni konferenci Janeza Janše, Jelka Kacina, Milana Kreka ali koga od članov svetovalne skupine za Covid-19, na dolgo in široko razpravljali o tem, kaj je kdo rekel.

Ne kako jih razumeti, temveč kaj je kdo rekel. Vsak dan znova so se vztrajno gnali v lov na luknje v izjavah, sopomene, podpomene, nadpomene in vse, kar nam še lingvistika, filologija in človeška zloba v tem smislu lahko ponudijo.

Ker se večina te gonje po diskreditacijah, sramotenju in posmehovanju ne spomni več ali pa se je preprosto noče več spomniti, naj omenim zgolj ravnatelje, ki so sledili omenjenemu lovu. Ti so družno s “štrukelj sindikalisti” kričali na vse konce, da nimajo točnih navodil za ukrepanje. To so počeli tako zavzeto, kot da bi bil pogoj za delovno mesto ravnatelja znanje izogibanja zdravi pameti in iskanje lukenj v priporočilih za uspešno delovanje šole.

Danes, ko so na oblasti “pravi”, ti isti dežurni in dobro plačani skrbniki ugleda, vsem okoli sebe dopovedujejo, kako je potrebno razumeti besede njihovega šefa in ne več, kaj je bilo dejansko tudi res povedano.

V zgoraj omenjenem primeru Golobovih napotkov glede zdravil proti covidu-19 je ljudstvo od premierja slišalo predvsem to, da je proti okužbam covida-19 dovolj sonce in morje, ne pa medicina in znanost.

Še več, iz tega lahko sledi sklep, da je cepljenje brezvezen ukrep. Da so preventivni ukrepi in druga nebodigatreba “navlaka”, ki nam jo priporoča znanost, popolnoma brez veze.  Da je razkuževanje rok, nošenje mask, držanje razdalje ipd. zgolj kaprica in zarota Janeza Janše.

Konec koncev je to dokazal tudi Stevanović s svojimi shodi in podporo, ki jo je dobil. Če smo dosledni in sledimo Golobovemu razmišljanju, je imel Stevanović prav. Še vedno je živ, saj ga korona ni pokončala (hvalabogu!), bil je pri Pahorju in pri Golobu, za povrh pa je na volitvah 2022 prišel skoraj v Državni zbor.

Glede na kadrovske rešitve Golobove vlade z ljudmi, ki so ostali izven Državnega zbora na zadnjih volitvah (npr. Bratušek in Šarec) me res ne bo presenetilo, če bo prav Stevanović jeseni imenovan za šefa kakšnega zdravstvenega odbora, odgovornega za boj s korona krizo.

Zanimivo, točno pred tremi leti sem na enem od slovenskih portalov objavil tekst z naslovom Zakaj nas večinoma vodijo bleferji? (Na voljo tudi TUKAJ), ki je takrat dvignil nepričakovano veliko prahu.

Med drugim sem namreč zapisal, da samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje pa je celo tako majhno, da je to kar strašljivo.

Ugotavljanje, ali samozavest nekega politika res ustreza tudi njegovim kompetencam, je (žal) vse prej kot enostavna.

Ko vam nekdo reče, da je dober v nečem, lahko le ugibate, ali je korektno in nepristransko ocenil svoje sposobnosti in seveda, ali vam res govori resnico ali ne.

Na ta problem sta med drugim opozorila že Dunning in Krueger leta 1999 (in leta 2000 prejela tudi Ig Nobelovo nagrado za psihologijo), ko sta dejala, da se neusposobljeni posamezniki ne zavedajo lastnega (nizkega) nivoja znanja o določenem področju.

To vodi k slabim odločitvam in zmotnim zaključkom. Posameznikom tako lastna nesposobnost preprečuje, da bi spoznali svoje napake. Po drugi strani pa visoko usposobljeni posamezniki podcenjujejo svojo usposobljenost, saj napačno predpostavljajo, da so naloge, ki so enostavne za njih, enostavne tudi za druge ljudi.

Torej, “butasti” verjame, da ima 100-odstotno prav, modri pa dopušča možnost, da se tudi moti. Zato razvoj dogodkov narekuje “butasti”.

V praksi to pomeni, da samozavestni nastop odpira vrata tudi idejam, ki nimajo resne osnove ali pa npr. napredovanju, kljub temu da nekdo ni dovolj kompetenten na svojem področju.

Na to temo poznamo celo t.i. Petrovo načelo, ki pravi, da na položaje pridejo ljudje, ki niso sposobni opravljati zahtevanih nalog. Da napredujejo toliko časa, da dosežejo svoj limit sposobnosti in stopijo na stopnico nesposobnosti, kjer se po sili razmer ustavijo.

Posledično bi lahko humorno zapisali, da nam vladajo v bistvu nesposobni, saj sposobni še vedno napredujejo navzgor.

V duhu tega teksta grem zato ta teden res težko tudi mimo izjave ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ob nagovoru javnosti ob začetku odstranjevanja žične ograje na slovenski južni meji.

Dejala je, da je čas pokazal, da prav nobena ograja ne more preprečiti migracij. (?!)

Ne vem, kaj naj si mislim. Ko gledam poročila z madžarske mej, se težko strinjam z njo. Naj ji predlagam test z vstopom v Madžarsko čez njive, polja in gozdove tam, kjer je ograja? Ali pa pogovor z migranti na grško-turški meji, kjer so jih Turki kar z avtobusi dovažali, Grki pa na drugi strani ograje z vojsko in vodnimi topovi ščitili svoje ozemlje in pravno državo, da morajo migranti vstopati v državo zgolj in izključno skozi kontrolne točke?

Kontrolne točke na meji niso zgolj kaprica in zarota iluminatijev ali kdor-že-pač-vlada Zemlji, podobno kot tudi ne cepljenje in druga priporočila znanosti. Vsaj jaz jih ne razumem tako. Zato jih tudi uporabljam.

Tako kot se na meji obnaša verjetno tudi ministrica, ko gre npr. na Hrvaško ali v Italijo na morje, polnit svoje rezerve z zdravili proti covidu-19. Ali pa kamorkoli že čez slovensko mejo v svet.

Sam sem tehnične ovire na meji razumel kot varovanje meje in ljudi tudi v smislu, da se nam ne utapljajo po rekah in potokih, ko hodijo čez mejo tam, kjer ni prehoda. Tudi zaradi takšnih razlogov v Siriji, Afganistanu ali pa v Evropi poznamo t.i. mejni režim. To seveda dobro vemo vsi, podporniki in nasprotniki žične ograje in seveda tudi migranti.

Mejo se prečka tam, kjer obstaja “kontrolna točka”, ki jo v slovenskem jeziku praviloma imenujemo z besedno zvezo “mejni prehod”. Kdo bo odgovarjal za (bognedaj!) naslednjo utopljeno osebo v vodi med bregovoma Kolpe, ki sta brez ograje zgolj 5 metrov, z ograjo pa nepremostljivo narazen, ne vem.

Verjetno ministrice tako ali tako ne bo več na položaju in ji bo itak vseeno ob vsem tem. Se pa lepo sliši, da je odstranjevanje žične ograje upravičeno.

Dežurni in dobro plačani skrbniki ugleda levih privatizerjev, ki morajo zdaj odslužiti svoje, bodo pa itak poskrbeli za dovolj glasne napotke po medijih, kako je potrebno razumeti besede vladajočih in ne, kaj je bilo dejansko tudi res rečeno.

Kolumna je poobjavljena s Portala 24, povezava: https://portal24.si/komunikacija-sonca-morja-in-bleferjev/.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine