Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
Potem, ko smo bili s strani osrednjih medijev priča promociji kolesarskih politkomisarjev, ki so izražali svoj gnev nad ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, se je s tem navzven postopoma podajalo sporočilo češ, da so ukrepi, ki so nastali v sodelovanju z zdravstveno stroko, povsem odveč. Povrhu se je pričelo prostor, marsikje povsem nekritično, dajati tistim, ki so nad ukrepi stalno nergali, kot vihar se je pričelo po očitkih, kako naj ne bi bilo zadosti cepiva, širiti informacije o tem, kako naj bi bilo cepivo proti covidu-19 škodljivo itd. Teorije zarote so s tem dobile svoj zamah, zato ne čudi, da v Sloveniji beležimo precepljenost, ki je pod EU povprečjem. Kakorkoli, na 24ur poskušajo s svojim nedavnim poročanjem ustvariti občutek, kako naj bi bil za nizko precepljenost kriv strokovnjak za komunikacijo Edvard Kadič.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razkrivajo, da se je v Sloveniji z vsemi odmerki cepilo 902.437 ljudi, kar predstavlja 43 odstotkov državljank in državljanov. Nanašajoč se na ta podatek so se na 24ur obregnili ob to, da je Urad vlade za komuniciranje (Ukom) z Edvardom Kadičem s pomočjo aneksa podaljšal pogodbo v zvezi s promocijo cepljenja proti covidu-19. Med drugim so namreč zapisali naslednje: “Kljub temu, da Slovenija beleži zelo slabe rezultate in obstoječa promocija ne žanje uspehov, pa je UKOM s Kadičem sklenil novo sodelovanje.”
Ker nas je zanimalo, kako na omenjeno poročanje gleda Kadič, smo ga povprašali za komentar. Uvodoma nam je pojasnil, da je pogodba, sklenjena med njim in Ukomom potekla 18. junija letos. “Ker nekatere stvari še niso bile zaključene, smo sklenili podaljšanje tj. aneks k pogodbi do 18. julija 2021, da smo jih lahko zaključili. Posmeh na račun omenjenega medija, ki ga je zaradi trivialnosti problematizacije dobrih 3 tisoč evrov vrednega aneksa med ljudmi sprožil ta prispevek, pa niti ne potrebuje dodatnega komentarja.” Kadič je prepričan, da bo o motivih za takšne prispevke še veliko govora v bližnji prihodnosti, saj so volitve pred vrati.
Slovenija je v samem vrhu pri nasprotovanju cepljenja
Kadič nam je povedal, da je bilo glede samega projekta komunikacijske podpore cepljenju v času od marca do julija opravljeno veliko delo. “V marcu in aprilu smo kljub negotovostim z dobavami cepiv, prijavnim sistemom, tempom cepljenja po starostnih skupinah itd. izpeljali poenotenje deležnikov pri komuniciranju na izvedbenem nivoju (UKOM, NIJZ in MZ), v maju je bila izpeljana faza aktivnega osveščanja o dostopnosti cepiv in nato v juniju in juliju promocija cepljenja z nagovori pozitivnih vidikov cepljenja na TV in radijskih postajah z vklopi v živo, vstopnicami za koncerte, jumbo plakati, tv spoti med Olimpijado itd.,” je pojasnil.
Po besedah Kadiča se moramo zavedati, da cepljenje predvsem ni marketinški, temveč medicinsko logistični izziv. “Prva linija je medicina s svojo (tudi vzgojno) vlogo v družbi.” Pri tem izpostavlja, da medtem, ko so se države v zadnjih 70 letih na zahodu trudile približati cepljenje ljudem in ga promovirale kot nekaj dobrega, si bivši vzhodni blok s tem ni belil glave. Cepljenje je bilo tam namreč obvezno, pa je bilo urejeno. “Od tod tudi takšna antipatija do cepljenja pri nas, kjer smo se po eni od raziskav uvrstili v sam vrh držav glede nasprotovanja cepljenju. Nato je tu vloga dostopnosti cepiv in organiziranosti cepilnih mest, ki je zaradi organiziranosti našega sistema precej problematična za krizne razmere, šele nato pride na vrsto promocijska podpora.”
“Promocija cepljenja ni enaka npr. promociji tunine v konzervah,” poudarja Kadič in dodaja, da tudi zato se ves čas govori o (komunikacijski) podpori cepljenju in ne propagandi. Kot pravi bi bili lahko odstotki precepljenosti seveda boljši, vedno so namreč lahko. “Žal pa se nam v Sloveniji prekriva omenjena dobro utrjena antipatija do cepljenja, vloga (predvsem medijsko) vplivnih političnih nasprotnikov trenutne vlade ter čisto komercialna vojna, ki poteka med farmacevti in njihovimi lokalnimi PR agencijami v ozadju, kjer gre za velike denarje pri prevladi na trgu cepiv.”
Stopnja precepljenosti veliko boljša kot se daje vtis
Trenutna stopnja precepljenosti v državi še ni zadostna, poudarja Kadič in dodaja, da je ta veliko boljša, kot se ustvarja vtis. “Država, kjer se npr. proti gripi letno cepi 4 do 9 odstotkov ljudi (drugje po Evropi pa tudi do 70 odstotkov), ima namreč trenutno že 43 odstotno precepljenost celotne populacije in 51 odstotno precepljenost vseh polnoletnih državljanov.” Izpeljane dejavnosti na področju komunikacijske podpore, po njegovih besedah, več kot očitno dajejo rezultate.
“Premalo pa je bilo narejeno okoli priprave in komunikacije sporočil odločevalcev, predvsem glede jasnosti komuniciranja sprememb v pogojih, omejitvah itd. Tudi zato je prišlo do nekaterih nejasnosti pri (občasno nujnih) spremembah”. Po besedah Kadiča se je žal izkazalo, da je v Sloveniji potrebno dati navodila za čisto vsako malenkost, pa še se bo našel kdo dovolj vpliven, da bo ta navodila vsaj problematiziral, če že ne miniral. “V prihodnje bo potrebno več storiti tudi na področju poenotenja družbe okoli ideje, da je zanikanje virusa resno nevarno za nas tudi na področjih, kjer tega ne opazimo takoj. Govorim seveda o kolateralni škodi, ki jo prinaša zanikanje virusa kot so npr. podaljšanje čakalnih vrst v zdravstvu zaradi preobremenjenosti s covid oddelki, ekonomski učinki bolniških staležev v gospodarstvu ipd. Glede na to, da že nekaj časa nisem aktivno vključen v tej zgodbi, držim pesti tudi za naprej.”
