Piše: dr. Vinko Gorenak
Ko sem v medijih prebral, da so bili nepravnomočno obsojeni štirje policisti, ki so 05. 10. 2021 v Ljubljani varovali predsednike držav in vlad iz EU in Zahodnega Balkana, pred nasilnimi demonstranti, novici najprej nisem mogel verjeti. Mislil sem, da gre za pomoto ali lažno novico. Ko pa sem prebral še to, da so bili omenjeni policisti obsojeni po hitrem postopku, brez ene same obravnave na sodišču, pa so moje misli zatavale tja pred leto 1990, ko se je kaj takega lahko dogajalo.
Ne sem si rekel, prebral sem vse, kar se je dalo prebrati na to temo, pregledal sem stare dokumente in poročanja na to temo, dodatno pa sem svoje znanje nadgradil s temeljitim pogovorom s kolegom odvetnikom in kolegico sodnico. Njunih imen iz razumljivih razlogov ne navajam, vem pa da sta velika strokovnjaka vsak na svojem področju.
OKOLIŠČINE DOGAJANJA 05. 10. 2021
Med 03. in 05. 10. 2021 je na Brdu pri Kranju in Ljubljani potekalo srečanje predsednikov držav in vlad Evropske unije in Zahodnega Balkana. Levičarski skrajneži in nasilneži so bili popolnoma jasni. Z neprijavljenim protestom so nameravali srečanje z uporabo tovornjakov, traktorjev in druge mehanizacije tudi fizično preprečiti. Za policijo je bil to gotovo varnostni šok. Verjetno večji kot je bil v času obiska papeža svetega Janeza Pavla II ali pa ameriškega predsednika Billa Clintona ali Georga Busha v Sloveniji. Takrat nasilnih protestov ni bilo. Tokrat pa so se resno napovedovali.
Za policijo je bila to ena najtežjih situacij v samostojni Sloveniji. Na voljo je imela dve možnosti. Prva je bila ta, da naloge opravi mlačno in s polno mero »razumevanja« do nasilnih protestnikov, druga pa ta, da stvari vzame resno in odgovorno in naredi vse, da bo srečanje omenjenih državnikov potekalo neovirano in varno.
V prvem primeru bi bili lahko priča poškodovanim, da ne pomislim na še kaj hujšega, predsednikom držav ali vlad EU in Zahodnega Balkana. V najboljšem primeru pa bi bili priča, iz Ljubljane in Brda, z avtomobili bežečim predsednikom vlad in držav, na letališča v Celovcu, Gradcu, Trstu ali Zagrebu, od koder bi na hitro odpotovali domov.
To bi bila prava sramota za policijo in za državo, o čemer bi poročal ves svet. Velika sreča je, da so policijo takrat vodili odgovorni in resni ljudje, mnogi med njimi so moji študentje, na kar sem še posebej ponosen, varovanje so načrtovali in izvedli skrajno resno in odgovorno, tako da se je srečanje odvilo brez večjih varnostnih incidentov.
Le albanski predsednik vlade je s svojim vozilom zapeljal v množico protestnikov in moral se je umakniti z vzvratno vožnjo. To pa je bilo tudi vse. Nasilni protestniki, seveda podporniki levičarjev, so divjali po Ljubljani in povzročali škodo. Policija je uporabila tudi solzivec, da jih je kolikor toliko obvladala. Nisem zaznal podatkov o tem, da bi bil poškodovan kdo izmed nasilnežev, zasledil pa sem podatke o poškodovanih policistih. Tudi zato verjamem, da so vsi policijski vodje in prav vsi policisti svoje naloge opravili ne le zakonito, ampak naravnost vzorno in si zaslužijo državno odlikovanje ne pa sodišča in obsodbe.
KAJ PRAVI ZAKON IN KAKŠNA SO DEJSTVA
Nepravnomočno obsojeni policisti naj bi nezakonito uporabili plinska sredstva proti nasilnim protestnikom. Generalni direktor policije mora, pri vsaki množični uporabi prisilnih sredstev, imenovati posebno komisijo, ki prouči tako uporabo prisilnih sredstev z vidika zakonitosti. Če komisija ugotovi prekoračitve pooblastil in sume kaznivih dejanj, postopek nadaljuje tožilstvo v smeri suma kaznivega dejanja, policija pa uvede disciplinski postopek, katerega posledica je praviloma prekinitev pogodbe o zaposlitvi. Takratni generalni direktor policije dr. Anton Olaj je tako komisijo imenoval. Ta komisija je ugotovila določene nepravilnosti, ni pa ugotovila sumov kaznivih dejanj policistov pri uporabi plinskih sredstev.
Po zamenjavi vlade je mesto notranje ministrice zasedla Tatjana Bobnar, ki je bila predhodno z Robertom Golobom dogovorjena za tako imenovano »čiščenje janšistvov« v policiji. S poročilom Olajeve komisije Bobnarjeva ni bila zadovoljna, brez kakršnegakoli preverjanja dejstev je javno govorila o »zaplinjanju« Ljubljane in prekoračitvah pooblastil policistov. Šele po tem je imenovala svojo komisijo, ki jo je vodil Slavko Koroš, ki po mojem spominu nikoli ni opravljal policijskih nalog v uniformi, bil je kriminalist. Koroševa komisija pa je potrdila v naprej napovedane ugotovitve o prekoračitvah pooblastil policistov. V praksi je le potrdila, kar je Bobnarjeva govorila in zahtevala. To poročilo pa je bilo osnova za kaznovalni nalog, katerega posledica je nepravnomočna obsodba štirih policistov.
Na tem mestu naj navedem še dve zakonski določili. Po 91. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije, policisti plinska sredstva lahko uporabijo le na ukaz generalnega direktorja policija ali z njegove strani pooblaščene osebe in ne samostojno. Po 64. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji, pa policija nudi pravno pomoč, konkretneje plača odvetnika, policistom, ki so po njeni oceni policijske naloge opravili zakonito. Gornje navedbe so pomembne za razumevanje nadaljnjega dogajanja.
KAJ JE KAZNOVALNI NALOG
Tožilstvo je, kot smo lahko razbrali iz medijev, sodišču v zvezi z nepravnomočno obsojenimi policisti poslalo tako imenovani kaznovalni nalog. V praksi se to zgodi, kadar so znane res vse okoliščine kaznivega dejanja. Kot primer naj navedem osebo, ki je v zlatarni ukradla dragocen zlat prstan. Osebo so posnele nadzorne kamere, prijel jo je varnostnik, na kraj so prišli policisti, ki so mu zlat prstan zasegli. Vse okoliščine kaznivega dejanja so torej jasne in dokumentirane. Po na ta način skrajšanem postopku sodijo okrajna sodišča na predlog oziroma po kaznovalnem nalogu tožilca, ko so, kot zgoraj opisano, znane vse okoliščine kaznivega dejanja. Sodišče v takem primeru izda sodbo, z največ pogojno zaporno kaznijo, brez dokaznega postopka, brez zaslišanj osumljencev. In prav to se je očitno zgodilo v primeru štirih policistov. Če obsojeni v zakonitem roku ne ugovarjajo zoper sodbo ta obvelja, če pa ugovarjajo, se sojenje začne po rednem postopku z izvajanjem dokazov in zasliševanjem obdolžencev in prič.
ZAOKROŽIMO DOGAJANJE
Več kot očitno je torej, da je vir problema dogovor med Robertom Golobom in takratno notranjo ministrico Tatjano Bobnar, o »čiščenju janšistov« v policiji. Pustimo ob strani to, da je šlo v tem primeru za eklatantno kršitev 22. člena ustave RS, ki govori o enakem varstvu pravic. Tatjana Bobnar, ki se danes predstavlja kot nekakšna svetnica Ivana Orleanska, ki se je upala upreti Robertu Golobu, je zahtevala od Slavka Koroša, da spiše poročilo, ki bo obremenilno do policistov. Koroša to seveda ne razbremenjuje osebne odgovornosti, za krivice, ki se danes dogajajo policistom.
Naivno in neodgovorno pa je tudi ravnanje tožilke, ki je v tako občutljivem primeru spisala kaznovalni nalog zoper policiste in ga poslala sodišču. Dobesedno iz lune se vidi, da zadeva ne more pripeljati do pravnomočne obsodilne sodbe, ki bi prestala višje instance. Prizanesljivejši pa moramo biti do sodišča, ki v takem primeru kot je ta, skorajda nima možnosti ravnati drugače kot je. Toda že preprost ugovor, za kar zadostuje osnovno policijsko znanje brez odvetnikov, bo nepravnomočno sodbo policistov ustavil in začelo se bo redno sojenje.
ZAKAJ POLICISTI NE MOREJO BITI PRAVNOMOČNO OBSOJENI
Temeljni razlog je v zakonodaji. Plinska sredstva policisti brez ukaza generalnega direktorja policije ali z njegove strani pooblaščene osebe ne smejo uporabiti. Policisti so s tega vidika ravnali zakonito, saj so dobili ukaz za uporabo plinskih sredstev s strani z zakonom določene osebe. Ne vem, kdo točno je to bil, znano pa je, da je celotno varovanje vodil operativni štab pri generalni policijski upravi, ki ga je vodil Danijel Lorbek. S tem seveda nikakor nočem s prstom pokazati naj, niti najmanj, po moji oceni in oceni Olajevih nadzornikov je tudi on svoje delo opravil zakonito in odgovorno, ne vem, če je res ali ne nekje sem zasledil, da je bil kazensko ovaden, ampak oproščen vsakršne krivde.
Drugi razlog pa je naklep. Ni sodišča, ki bi policistu v danem primeru lahko dokazalo naklep. Ni čisto jasno, kaj je bilo v danem trenutku, a viri navajajo, da se je v množici protestnikov znašel nek invalid, zoper katerega pa uporaba plinskih sredstev ni dovoljena. Kako pa bi policist, ki je dobil ukaz, da s plinskim nabojem strelja nad sto ali več metrov oddaljeno množico, vedel, da je v njej invalid? Drugi viri pa pravijo, da je v množici šlo za s plinom poškodovano osebo. V nobenem primeru policisti, ki so plinske naboje izstrelili po ukazu, ne morejo biti odgovorni za naklepno storjeno kaznivo dejanje prekoračitve pooblastil. Na sodišču bo to delo za odvetniškega pripravnika in ne resnega odvetnika.
NEODGOVORNO OBNAŠANJE SINDIKALISTOV
V primeru nepogojne obsodbe štirih policistov, se je oglasil šef enega od policijskih sindikatov Adil Huselja, ki je upravičeno opozarjal na potrebo po pravni pomoči nepogojno obsojenim policistom. Njegovo pozivanje in opozarjanje je hvale vredno. Ob tem pa ne kaže pozabiti na njegove predhodne policijske sindikalne šefe, ki leta 2021 niso stali za resnim opravljanjem nalog varovanja vrha EU Zahodni Balkan. Kar nekaj podatkov je o tem, da so policiste pozivali k neopravljanju z zakonom določenih nalog.
KATASTROFALNE IZJAVE SEDANJEGA GENERALNEGA DIREKTORJA POLICIJE IN NOTRANJEGA MINISTRA
Osupel in zgrožen pa sem bil nad izjavami sedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Damjana Petriča. Omenjeni je po nepravnomočni obsodbi štirih policistov dejal, da zadeve ne bo komentiral, da postopki niso končani in podobno. Nekaj podobnega je dejal notranji minister Boštjan Poklukar. Od Poklukarja niti nisem pričakoval kaj več, tak pač je in tak je očitno njegov domet. Zato pa sem veliko več pričakoval od Damjana Petriča.
Prav bi bilo, da bi Damjan Petrič vsem policistom in vesoljni Sloveniji, tudi nasilnežem tistega časa, preko medijev glasno, jasno in odločno povedal, da bo v skladu 64. členom Zakona o organiziranosti in delu v policiji, na račun države angažiral najboljše odvetnike, ki bodo ubranili omenjene štiri policiste. Nič od tega ni povedal, moji viri mi sicer pravijo, da bi naj tako pomoč policistom zagotovil, toda z njegove strani tega še nisem slišal, temu bom verjel, ko se bo to zgodilo.
Za morebitno neuporabo omenjenega zakona ni razlogov, saj je policija pod vodstvom dr. Antona Olaja, točneje njegova nadzorna skupina ugotovila, da policisti niso storili dejanj, ki bi lahko bila kazniva dejanja. Poročilo komisije Bobnarjeve, točneje Koroševo poročilo, ni poročilo policije, zato ni ovire za zagotovitev pravne pomoči štirim policistom.
NEPRAVNOMOČNA OBSODBA IN NJENE POSLEDICE
Že v začetku tega leta sem pisal o policiji, kot delu varnostnega sistema države, ki dobesedno razpada. Takrat sem omenil tudi postopke zoper policiste in njihove šefe, ki so 05. 10. 2021 opravljali naloge varovanja državnikov EU in Zahodnega Balkana. Takrat sem zapisal, da so postopki zoper te policiste skrajno demotivacijski za slehernega policista. Kako drugače gledati na to, saj je ta država vrnila globe nasilnežem, policiste pa obsoja pred sodišči. Danes, ko gre za nepravnomočne obsodbe policistov je stvar še hujša. Sploh zato, ker s strani odgovornih ni in ni jasne in odločne besede podpore omenjenim policistom. Janez Janša sicer piše o rehabilitaciji policistov v času bodoče desne vlade. Prepričan sem, da to ne bo potrebno, da pravnomočno sploh ne bodo obsojeni, bi pa kazalo vsem policistom in njihovim šefom, ki so imeli 05. 10. 2021 opravka z nasilnimi protestniki in so svoje naloge opravili zakonito in odgovorno, sploh pa v ponos Slovenije, skupinsko državno odlikovati. To se v mandatu Nataše Pirc Musar seveda ne bo zgodilo, zato bo moj predlog do takrat v čakalni vrsti.
