4.5 C
Ljubljana
sobota, 17 aprila, 2021

Dr. Božo Cerar za Demokracijo: Šlo je celo tako daleč, da smo se pri odločanju v OZN začeli pridruževati Rusiji in Kitajski, državama, ki spodkopavata evropsko enotnost in demokracijo v svetu

O slovenski zunanji politiki in geostrateških premikih v Evropi in svetu smo se pogovarjali s pravnikom in z dolgoletnim diplomatom dr. Božom Cerarjem, ki je avtor številnih knjig s tega področja; med drugim je napisal knjigo Diplomatski pojmovnik.

DEMOKRACIJA: Gospod Cerar, v slovenski diplomaciji ste bili vse od nastanka slovenske države leta 1991. Delo na ministrstvu za zunanje zadeve ste začeli že jutro po razglasitvi neodvisnosti Republike Slovenije. Skupaj z drugimi ste tako gradili slovensko diplomacijo. Nedvomno je bila prva prioriteta takrat doseči mednarodno priznanje in vzpostaviti slovensko diplomatsko mrežo.

CERAR: Vsekakor. Država brez mednarodnega priznanja, ne da te druge države sprejmejo v svojo skupnost, ni prava država. Primer za to, mogoče ne najboljši, je Turška republika Severni Ciper. Priznava jo samo Turčija, za mednarodno skupnost pa je to ozemlje del Republike Ciper. Ko je mednarodno priznanje enkrat za teboj, je vse lažje. Slovenija je tovrstni preboj dosegla decembra 1991 oziroma januarja 1992. Diplomatsko mrežo je bilo seveda treba vzpostaviti iz nič, pri čemer so nam bili v veliko pomoč pooblaščenci vlade oziroma zunanjega ministra. Se pravi Slovenci v tujini, ki so nam utirali pot še pred mednarodnim priznanjem.

DEMOKRACIJA: No, ko je bilo to doseženo, pa je bila verjetno glavna prioriteta slovenske diplomacije vključitev Republike Slovenije v mednarodne organizacije, predvsem v evro-atlantske povezave, kot sta Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) in Evropska unija?

CERAR: Vključitev v osrednje mednarodne organizacije je bil logičen naslednji korak. Članstvu v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je sledil sprejem v Organizacijo Združenih narodov (OZN), ali kot jo imenujemo, Združene narode, in sicer 22. maja 1992. Ta dan je postal tudi praznik slovenske diplomacije. Sprejem v evro-atlantske povezave smo dočakali leta 2004. S tem se je proces vključevanja praktično končal. Ko smo se leta 1991 osamosvajali, je bil cilj ne le samostojna država, ampak Slovenija kot del evro-atlantske skupnosti, kot del demokratičnega Zahoda.

DEMOKRACIJA: V preteklih letih se je slovenska uradna politika pogosto obnašala, kot da ne bi bili člani evro-atlantskih povezav, ampak neuvrščena država, ki je močno simpatizirala z Vzhodom, predvsem z Rusko federacijo. Kot v prejšnjem totalitarnem režimu … Vi ste bili do takega ravnanja precej kritični.

CERAR: Mislim da upravičeno. Skoraj deset let smo imeli absurdno situacijo. Na eni strani ni bilo političnega dialoga z ZDA, s katerimi pripadamo istemu krogu vrednot, z našo zaveznico in strateško partnerico, kjer živi lepo število naših uveljavljenih izseljencev. Na drugi strani pa so si naši najvišji predstavniki podajali kljuko v Moskvi. Šlo je za odkrito spogledovanje z avtoritarnimi režimi ruskega in iranskega tipa, in to v nasprotju z našimi temeljnimi zunanjepolitičnimi dokumenti, ki jih je sprejel državni zbor. Šlo je celo tako daleč, da smo se pri odločanju v OZN začeli pridruževati Rusiji in Kitajski, državama, ki spodkopavata evropsko enotnost in demokracijo v svetu.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

Zadnje novice

Sorodne vsebine