10.5 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Dr. Andreja Valič Zver v intervjuju za revijo Demokracija: »Jasno mi je, da sem bila tarča nebrzdanega maščevanja!«

Pogovarjali smo se z dr. Andrejo Valič Zver, direktorico Študijskega centra za narodno spravo, ki je v dobrem desetletju svojega obstoja pomembno pripomogel k boljšemu poznavanju naše polpretekle zgodovine.

DEMOKRACIJA: Gospa Valič Zverova, lani oktobra, se pravi še pod Šarčevo vlado, smo lahko brali, da ministrstvo za pravosodje v sodelovanju z vladno službo za zakonodajo pripravlja gradivo »za dokončno ureditev problematike« Študijskega centra za narodno spravo (SCNR). Pri tem je ministrstvo za pravosodje menilo, da naloge, ki jih opravlja SCNR (»gre pretežno za raziskovalne in znanstvene projekte«), ne sodijo med dejavnosti ministrstva …

Valič Zverova: Ob ustanovitvi SCNR spomladi 2008 je ustanovitelj (Vlada RS pod vodstvom tedanjega predsednika Janeza Janše) instituciji naložil mnoge pomembne zadolžitve. Ena od temeljnih je »skrb za uravnotežen civilizacijski razvoj slovenskega naroda«. Seveda je SCNR poleg raziskovalnih in znanstvenih projektov opravil veliko pionirskega dela, ki ga dobronamerni spremljevalci in opazovalci našega dela nikakor ne bi smeli prezreti. V našem arhivu je tako shranjenih več kot 400 pričevanj ljudi, ki so bili žrtve totalitarnega nasilja, ki je slovenski narod prizadelo v prejšnjem stoletju. Pričevanja in naše dogodke predstavljamo že več kot deset let v oddaji Moja zgodba na Radiu Ognjišče in v okviru projekta Zakladnica spominov, ki je dostopen na spletni strani www.scnr.si ter na socialnih omrežjih. Posebno skrb smo namenili izobraževanju mladih, ki jim v okviru izbirnih vsebin ponujamo različne projekte. Vsakoletni obiski šolarjev in dijakov v naših prostorih pričajo o njihovem zanimanju za polpreteklo zgodovino, o katere »temni strani meseca« pri pouku večinoma ne slišijo kaj dosti. Naša knjižnica se vseskozi bogati z domačo in tujo literaturo.

DEMOKRACIJA: Znano je, da ste močno vpeti tudi v mednarodne dejavnosti.

Valič Zverova: Da, naše številne prireditve odmevajo po vsej Sloveniji in v tujini, kjer SCNR mednarodno prepoznavajo kot prizadevno in aktivno institucijo. Kot je znano, sem bila skupaj s centrom med začetnimi oblikovalci Evropske platforme spomina in vesti, ki je bila na temelju resolucije evropskega parlamenta ustanovljena leta 2011 v Pragi. Danes platforma združuje več kot 60 institucij z vsega sveta, ki se ukvarjajo s totalitarnimi režimi ter kršenjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin v njih. Seveda se Študijski center nikakor ne more primerjati s poljskim Inštitutom za nacionalni spomin, ki ima okrog 1600 zaposlenih, ali z nemškim arhivom tajne politične policije Stasi, ki hrani več kot 10.000 dosjejev, pa vendar smo opravili in še opravljamo izjemno pomembno delo. In to samo z dvanajstimi zaposlenimi!

DEMOKRACIJA: No, kljub takim razmerah ste za nekatere moteči. Verjetno tudi zaradi dobrih rezultatov.

Valič Zverova: Ja, najbrž. No, naj še dodam, da s sodelavci in z drugimi sodelujočimi vse od leta 2009 zaznamujemo tudi evropski dan spomina na žrtve totalitarnih sistemov. Ne nazadnje moram opozoriti na zaporniške celice na Beethovnovi 3 v Ljubljani nasproti Ustavnega sodišča RS. Upravljamo jih od leta 2013. Zaradi prenove stavbe so od leta 2016 bolj kot ne zaprte, a ogled edino ohranjenih zaporniških celic iz komunističnega režima bo kmalu spet mogoč. In še bi lahko naštevala … Skratka, SCNR je mnogo več kot samo »papirnata« institucija, ki je nihče ne pozna! Zato se strinjam z namigom v vašem vprašanju, da je prav to dejstvo pripomoglo k zlim nameram o njegovi »pripojitvi« k neki drugi instituciji in posledično uničenju. Ob izrazu »dokončna rešitev problematike«, ki so ga uporabili kreatorji izbrisa SCNR, pa me zmrazi, saj nezadržno spominja na nacistično retoriko »Endloesung« (to je »dokončna rešitev« judovskega vprašanja).     

Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!

Izbrali smo drugačen pristop, pomagajte podpreti Demokracijo.

V ozračju politične korektnosti in ekonomske negotovosti prihodki od oglasov komaj zadoščajo za ohranitev neodvisnega in svobodnega glasu revije in spletne strani Demokracije. V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Če prebirate naše članke, vas prosimo, da nas podprete z donacijo, ki bo zagotovila, da nas boste lahko še naprej spremljali in brali. TUKAJ.

Hvala Vam.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine