Piše: Dr. Vinko Gorenak
Pred dnevi smo bili seznanjeni s poročilom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je predsednika vlade Goloba obdolžila kršenja integritete v zadevi Tatjane Bobnar, nekdanje notranje ministrice, ki je konec leta 2022 javnost pa tudi organe odkrivanja in pregona (policija, tožilstvo) obvestila o nedopustnih pritiskih Goloba nanjo kot notranjo ministrico – da mora določene ljudi v policiji zamenjati, kar zakonsko sploh ni bilo niti v pristojnosti Goloba niti v pristojnosti takratne notranje ministrice Tatjane Bobnar.
Toda končno poročilo KPK sploh ni javno. Po javno dostopnih podatkih naj bi poročilo imelo kar 44 strani ali celo več. Golob sam pa je iz njega iztrgal dve SMS-sporočili, ki ju je leta 2022 poslal Bobnarjevi, in na tej osnovi napada odločitev KPK. Omenjena stavka se glasita: »Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen.« V drugem sporočilu Goloba Bobnarjevi pa: »Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika.«
Nepoznavalec razmer bi lahko zaključil, da v sporočilih Goloba Bobnarjevi pač ni nič narobe. Le zakaj se predsednik vlade ne bi smel zanimati za kadrovsko situacijo v policiji? Toda temu ni tako. Poročilo KPK naj bi imelo 44 ali več strani, Golob je iz tega poročila iztrgal le dve SMS-sporočili, ki ju je poslal Bobnarjevi, in nič več. Na tej osnovi gradi svojo lažno obrambo.
Iz prej objavljenih podatkov, sploh pa iz pričanja Bobnarjeve pred preiskovalno komisijo DZ je jasno, da je Golob od Bobnarjeve zahteval tako imenovano »čiščenje janšistov«, s čimer se je Bobnarjeva strinjala, po nekaterih podatkih pa naj bi to predlagala kar sama v času, ko je bila še kandidatka za notranjo ministrico. Toda ko so prišli na vrsto njeni kadri, je obrnila ploščo. Golob je po teh podatkih zahteval zamenjavo Egona Govekarja, direktorja PU Nova Gorica (tistega tam doli pri meni), in Martina Jazbeca, direktorja Uprave za policijske specialnosti. Ta je v preteklosti iz policije odslovil Miloša Milovića, ki pa je bil v začetku mandata vlade Roberta Goloba očitno njegov pomemben svetovalec. Jasno je torej, da je bil v tej zadevi Golob le posrednik med Milovićem in Bobnarjevo – z zahtevo po nezakoniti zamenjavi Jazbeca. Kadrovanje v policiji pa ni v pristojnosti ne predsednika vlade ne notranjega ministra, ampak izključno in samo v pristojnosti generalnega direktorja policije.
Sklepamo lahko, da vse to piše v poročilu KPK na 44 ali več straneh, ki pa ga KPK, iz meni nerazumljiv razlogov, menda ne sme javno objaviti, dokler o tem ne bo odločilo sodišče. Toda v poročilu KPK je zajeto le to, kar je v pristojnosti KPK. V isti zadevi so odločali tudi organi odkrivanja (policija), organi pregona (tožilstvo) in sodna veja oblasti. Policija je ocenila, da je Golob storil kaznivo dejanje nezakonitega posredovanja, zato je zoper njega podala kazensko ovadbo. Tožilstvo je policiji pritrdilo in zahtevalo sodno preiskavo. Sodišče je zahtevo za preiskavo sprejelo, a po do sedaj znanih podatkih o uvedbi preiskave še ni odločilo. Vse to pa je seveda veliko pomembnejše, kot poročilo KPK.
Vse pa kaže, da KPK ni problematizirala zahteve Goloba po »čiščenju janšistov« v policiji, na RTVS in še kje. Taka zahteva Goloba je v direktnem nasprotju z določilom 22. člena Ustave RS, ki pravi takole: »Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.« Zahteva Goloba je bila torej evidentno neustavna.
